- Predsednica Nadia Calviño je na neformalnem srečanju sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) v Gentu predstavila svojo vizijo prihodnosti skupine EIB.
- V središču njenega pristopa je ambiciozen načrt o podpori evropskemu vodstvu pri dvojnem – zelenem in digitalnem – prehodu kot tudi odpravi naložbene vrzeli na področju inovacij, novih tehnologij ter fizične in socialne infrastrukture, kar vse bo koristilo evropskim regijam, podjetjem in državljanom.
- Predsednica EIB je predstavila tudi načrte za okrepitev financiranja, ki ga skupina EIB namenja evropski varnosti in obrambi, z močnim poudarkom na novih tehnologijah, kritični infrastrukturi (kot je nadzor meja), kibernetski varnosti, vesolju in tehnologiji z dvojno rabo (na primer brezpilotnih letalnikih). Nov zagon bo dobila tudi podpora novim in močnejšim partnerstvom. Z Evropsko komisijo in drugimi ključnimi deležniki že poteka sodelovanje glede okvira in opredelitve tehnologij z dvojno rabo.
Predsednica Evropske investicijske banke Nadia Calviño je danes finančnim ministrom EU predstavila ambiciozno strategijo, ki predvideva, da bo skupina EIB gradila na svojih prednostih, se osredotočala na osem prednostnih področij in v celoti izkoristila svoj potencial za spodbujanje rasti ter socialne in teritorialne kohezije, evropsko vodstvo pa podpirala pri dvojnem – zelenem in digitalnem – prehodu. Hkrati bo krepila evropsko konkurenčnost, odprto strateško avtonomijo in gospodarsko varnost.
Razprava na neformalnem srečanju ECOFIN v Gentu je bila prva strateška izmenjava mnenj med guvernerji EIB in novo predsednico EIB, ki je funkcijo nastopila 1. januarja 2024.
Ministri so se sestali po več intenzivnih tednih srečanj med predsednico in posameznimi delničarkami banke. V tem času je predsednica Calviño obiskala več prestolnic ter se sestala z ministri in predsedniki vlad.
V središču pristopa, ki ga je danes v Gentu predstavila predsednica skupine EIB, je odprava naložbene vrzeli na področju inovacij, novih tehnologij ter fizične in socialne infrastrukture v Evropski uniji in zunaj nje, kar vse bo koristilo evropskim regijam, podjetjem in državljanom.
Predstavljene nove pobude predvidevajo usmerjanje naložb v blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter v energetski prehod in nove tehnologije. Načrtuje se tudi povečanje vlaganj v varnost in obrambo, povečanje podpore majhnim in srednjim podjetjem (MSP) ter njihove rasti, krepitev teritorialne kohezije in socialne infrastrukture na področjih, kot so izobraževanje, zdravstvo in cenovno dostopna stanovanja, pa tudi vlaganja v kmetijstvo in biotehnologijo. Zunaj Evropske unije je poudarek strategije na podpori Ukrajini in uspešnem procesu širitve, pa tudi strategiji EU Global Gateway.
»Toplo pozdravljam današnjo konstruktivno razpravo s finančnimi ministri EU pod vodstvom belgijskega predsedstva. Ministri so našo strategijo prepričljivo podprli. Za nas to pomeni, da bomo lahko gradili na prednostih skupine EIB ter potencial tega pomembnega instrumenta v celoti izkoristiti za podporo strateškim prednostnim področjem EU kot tudi za uspešno reševanje današnjih svetovnih izzivov,« je dejala predsednica Calviño.
Današnjemu srečanju je predsedoval belgijski minister za finance in predsednik sveta guvernerjev EIB Vincent Van Peteghem, ki je dejal: »Evropa se sooča z velikanskimi izzivi, ki zahtevajo velikansko financiranje. EIB kot največja večstranska banka na svetu lahko pomaga vladam pri mobiliziranju sredstev, potrebnih za financiranje izzivov na področjih, kot so obramba, podnebje in konkurenčnost. Poleg tega ima tudi potrebno znanje in izkušnje ter orodja, da lahko k financiranju pritegne še zasebni sektor. Ko EIB bolj tveganim naložbenim projektom zagotovi financiranje, hkrati potrdi njihovo verodostojnost, s tem pa odpre vrata zasebnim vlagateljem.«
Skupina EIB bo gradila na svojih prednostih in se osredotočila na osem prednostnih področij
Predsednica Calviño je ministrom predstavila osem glavnih prednostnih nalog, ki bodo pripomogle k oblikovanju odpornejšega, pravičnejšega in konkurenčnejšega gospodarstva: utrditev podnebne banke; pospešitev tehnoloških inovacij in digitalizacije; povečanje naložb v varnost in obrambo; prispevanje k sodobni kohezijski politiki; razvoj inovativnega financiranja kmetijstva in biogospodarstva; krepitev naložb v socialno infrastrukturo; prevzem pionirske vloge v uniji kapitalskih trgov; ter osredotočanje dejavnosti zunaj EU na strategijo Global Gateway, Ukrajino in uspešen proces širitve.
Predsednica EIB je orisala tudi načrte za povečanje financiranja, ki ga skupina EIB namenja za varnost in obrambo Evrope, z močnim poudarkom na novih tehnologijah, kritični infrastrukturi (kot je nadzor meja), kibernetski varnosti ter vesolju in tehnologijah z dvojno rabo (kot so brezpilotni letalniki). Strategija vključuje tudi svežo podporo za nova in močnejša partnerstva. »Z Evropsko komisijo in drugimi ključnimi deležniki že sodelujemo glede okvira in opredelitve tehnologij z dvojno rabo,« je še dodala.
Med temami razprav je bilo tudi oblikovanje novih finančnih orodij za strateške tehnologije, kot so čipi, ter za ključne gospodarske sektorje, zlasti za majhna in srednja podjetja.
Po zaključku razprav na svetu ECOFIN bo skupina EIB prek svojega sveta direktorjev proučila in natančneje oblikovala predloge za:
- program energetske učinkovitosti MSP, s katerim želi razširiti uporabo osrednjih zelenih in ekonomsko učinkovitih tehnologij;
- nov program za vode, ki bo mestom, regijam in podjetjem, zlasti kmetom in kmetijstvu, pomagal obvladovati posledice suš in poplav ter digitalizirati in povečati učinkovitost vodnega cikla;
- nov program FASTER za pospešitev digitalizacije in tehnoloških inovacij v EU; ter
- pionirske finančne instrumente EU, ki lahko postanejo osnovni gradniki unije kapitalskih trgov.
Izkoristek celotnega potenciala skupine EIB za odpravo naložbene vrzeli
Da bi lahko odpravili naložbeno vrzel in Evropi omogočili uspešen zelen in digitalni prehod, je treba v celoti mobilizirati javna sredstva, zmanjšati birokracijo, skrajšati čas do uvedbe na trg in v čim večji meri pritegniti zasebni sektor.
Predsednica Calviño je predstavila tudi ambiciozne načrte za večjo učinkovitost delovanja skupine EIB, med drugim z racionalizacijo in digitalizacijo postopkov ter s tem skrajšanjem časa, potrebnega za odobritev in izvedbo projektov.
EIB je finančna veja Evropske unije z bilančno vsoto v višini prek 550 milijard €. Ponaša se s trdnim finančnim položajem ter edinstvenimi dosežki na področju naložb v pomembno infrastrukturo, podnebje in inovacije. EIB deluje kot katalizator naložb zasebnega sektorja (vsak evro, ki ga vloži EIB, mobilizira dodatnih 40 evrov) in ima proticiklično vlogo, kar prispeva h gospodarski stabilnosti. To je zelo trdna podlaga za nadaljnjo krepitev dejavnosti v prihodnjih letih.
Osnovne informacije
Evropska investicijska banka (ElB) je banka Evropske unije, ki zagotavlja dolgoročno financiranje in je v lasti držav članic. S financiranjem primernih naložb prispeva k doseganju ciljev politik EU. Projekti EIB krepijo konkurenčnost, omogočajo inovacije, spodbujajo trajnostni razvoj, povečujejo socialno in teritorialno kohezijo ter podpirajo pravičen in hiter prehod na podnebno nevtralnost.
Skupina EIB, v kateri je tudi Evropski investicijski sklad (EIF), je v letu 2023 podpisala za 88 milijard € novega financiranja za več kot 900 projektov, od tega 49 milijard € za zelene naložbe. To dogovorjeno financiranje naj bi mobiliziralo približno 320 milijard € naložb, s tem pa podprlo 400 000 podjetij in 5,4 milijona delovnih mest.
Vsi projekti, ki jih financira EIB, so skladni s pariškim podnebnim sporazumom. Smo na dobri poti, da do leta 2030 podpremo za 1 bilijon € naložb v podnebno in okoljsko trajnostnost, kot smo se zavezali v načrtu podnebne banke. Več kot polovica letnega financiranja skupine EIB podpira projekte, ki neposredno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k bolj zdravemu okolju.
Približno polovica financiranja, ki ga EIB zagotavlja v Evropski uniji, se steka v kohezijske regije, kjer je dohodek na prebivalca nižji. To poudarja zavezanost banke k spodbujanju vključujoče rasti in konvergence življenjskih standardov ter zelenega prehoda po vsej Evropski uniji.