Jurij Dreo je kot otrok v osemdesetih letih prejšnjega stoletja rad gledal televizijsko serijo Zvezdne steze. »Kadar koli je kdo obležal hudo ranjen,« se spominja, »je bodisi prišel zdravnik ali pa so ga odpeljali v ambulanto. Zdravnik je z majhno napravo zgolj pomahal nad ranjencem – in že je vedel, kaj je z njim narobe.«
Ko je odrasel, je Dreo spoznal, da je resničnost pogosto svetlobna leta oddaljena od znanstvene fantastike, vsaj ko je šlo za možganske bolezni. Za druge organe, kot so pljuča, jetra, ledvice in srce, so imeli zdravniki možnost opraviti preiskavo ob pacientu, za težave z možgani pa niso imeli nobenega kliničnega testa, ki bi bil zanesljiv, uporaben za zgodnje odkrivanje in široko dostopen. Zdravnikom je bil na voljo le kognitivni test, ki so ga pacienti izpolnjevali na papirju, za natančnejšo diagnostiko pa jih je bilo treba napotiti na drage preiskave, kot je magnetnoresonančno slikanje (MR) ali pozitronska emisijska tomografija (PET).
Dreo je v rodni Sloveniji študiral medicino, a je kmalu ugotovil, da je dober predvsem v prenašanju znanstvenih spoznanj v klinično prakso. V nevroznanstvenem laboratoriju, kjer je delal kot raziskovalec, je spoznal kognitivnega znanstvenika Davida Sakića.
Navdušenca nad možgani sta se odločila zapustiti akademsko okolje. Ustanovila sta zagonsko podjetje BrainTrip, da bi »slikanje možganov pripeljala do pacienta in s tem olajšala delo zdravnikom.«
Podjetje BrainTrip se je leta 2023 uvrstilo v finale tekmovanja socialnih inovacij, v katerem Inštitut Evropske investicijske banke nagrajuje zagonska podjetja s pozitivnim socialnim, okoljskim ali etičnim učinkom.
Preiskava možganov brez posebnih naprav
Po Dreovih besedah je 92 odstotkov možganskih bolezni funkcijskih. Poškodujejo fino strukturo in s tem delovanje možganov, mednje pa spadajo huda depresija, anksioznost, demenca, bipolarna motnja in Parkinsonova bolezen. Samo osem odstotkov možganskih bolezni je strukturnih, na primer travmatske poškodbe možganov, možganska kap, epilepsija ali možganski tumorji.
Za diagnosticiranje strukturnih bolezni so najbolj uporabne tehnologije slikanja možganov, kot so MR, računalniška tomografija (CT) in PET. Za odkrivanje funkcijskih motenj pa je po Dreovem mnenju najboljša elektroencefalografija – merjenje električne aktivnosti možganov, ki se zabeleži v obliki vijug.
»Elektroencefalografija je tudi ena najcenejših metod slikanja možganov,« doda Dreo. »Je nekajkrat cenejša od običajnega slikanja možganov, na primer magnetne resonance.«
Težava je v tem, da je surove rezultate elektroencefalografije težko analizirati. Običajno je za to potreben izkušen zdravnik z večletnim usposabljanjem, ki zna analizirati vijuge, ali pa strokovnjak z doktoratom znanosti, ki izračuna objektivne biološke označevalce.
Podjetje BrainTrip je razvilo inovativno računalniško metodo za analizo elektroencefalograma, ki omogoča, da se podatki na kraju samem ne samo beležijo, pač pa tudi analizirajo. Zdravnik tako lažje ugotovi, ali obstaja resna možnost, da je pacient obolel za demenco. »Sklenili smo, da bomo avtomatizirali delo, ki bi ga sicer opravil strokovnjak z doktoratom znanosti – to je, kot bi vsakemu zdravniku dodelili lastnega nevroznanstvenika,« pove Dreo.
Zgodnje odkrivanje demence
Dreo in Sakić sta sklenila, da se bosta najprej lotila odkrivanja demence, ki predstavlja skoraj 20-odstotni delež vseh novih primerov možganskih bolezni. Ta delež se s staranjem prebivalstva še povečuje.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je za demenco danes obolelih približno 55 milijonov ljudi po vsem svetu, pri čemer se vsako leto odkrije 10 milijonov novih primerov. Dreo pravi, da so številke še višje, saj se odkrije samo vsak tretji primer.
V zgodnjih fazah je demenca običajno funkcijska bolezen, ki jo lahko odkrijemo z elektroencefalografijo. V večini primerov se postopoma razvije v strukturno bolezen, ki jo je veliko težje zdraviti.
»Menili smo, da je demenca dobra prva izbira za testiranje, ker je pogosta, poleg tega pa trenutno skoraj ni objektivnih orodij za njeno zgodnje odkrivanje,« pove Dreo. »Za to bolezen se intenzivno razvijajo nova zdravila, ki so najbolj učinkovita, če jih začnemo uporabljati kar se da zgodaj.«
Med novimi zdravili je Lecanemab, ki ga je že odobrila ameriška uprava za hrano in zdravila FDA, v Evropi pa še čaka na zeleno luč. Lecanemab upočasni napredovanje bolezni za kar 27 odstotkov, a le, če ga pacienti začnejo jemati zgodaj.
Testiranje z BrainTripovim demenčnim indeksom je hitro in neinvazivno. Pacientu v ambulanti nadenejo kapo, v kateri so elektroencefalografski senzorji. Programska oprema beleži podatke približno osem minut, nakar jih šifrira in pošlje v oblak v analizo. Rezultat dobimo v nekaj minutah, in sicer kot številko na lestvici od 0 do 100, pri čemer je 50 priporočena presečna vrednost za prve znake demence.
Dreo pove, da je rezultat v 95 odstotkih vseh testov izrazito negativen, tako da lahko zdravnik izključi možnost nevrogenerativne demence, kot je Alzheimerjeva bolezen. Test ni popoln, a je po Dreovih besedah zanj značilna 93-odstotna natančnost, kar je zelo primerljivo z najsodobnejšo medicinsko diagnostiko demence, poleg tega pa ne daje lažno pozitivnih rezultatov. »Njegova največja prednost je v tem, da gre za presejalni test, ki pomaga zdravnikom pri odločitvi, katere paciente naj napotijo na nadaljnje preiskave.«
Dostopnost in primerna cena
BrainTripov demenčni indeks je v letu 2021 pridobil oznako CE, kar kaže, da izpolnjuje vse zahteve Evropske unije. Črki »CE« označujeta veliko izdelkov v Evropskem gospodarskem prostoru. Pomenita, da izdelek izpolnjuje visoke zahteve glede varnosti ter varovanja zdravja in okolja.
Podjetje sedaj pričenja s trženjem presejalne naprave in tehnologije. Za preskusno obdobje ju ponuja izbranim zdravnikom, ki so naklonjeni inovacijam. Ti se bodo po nekaj mesecih uporabe lahko odločili za nakup BrainTripove opreme in njeno vključitev v redno klinično prakso.
Zagonsko podjetje bo najprej stopilo na trge Malte (kjer ima sedež), Slovenije in Avstrije, v naslednjih dveh letih pa se želi razširiti v bolnišnice po vsej Evropi. Leta 2026 namerava stopiti še na ameriški trg, za kar bo potrebovalo odobritev tamkajšnje uprave za hrano in zdravila.
Testiranje z BrainTripovim demenčnim indeksom lahko zdravstvenim sistemom prihrani ogromno denarja, ki bi ga sicer morali odšteti za nepotrebne teste in honorarje nevrologov. Kljub temu ga zavarovalnice še ne krijejo, zato ga morajo pacienti plačati iz lastnega žepa.
»Trudimo se, da bi bili cenovno čim ugodnejši,« pove Dreo. Podjetje si prizadeva, da bi ceno izdelka v Evropi omejilo na 20 odstotkov stroška MR možganov oziroma na okrog 150 do 200 evrov na test. Za tipične uporabnike – pogosto sta to starejša zakonca, ki v skrbeh drug za drugega preiskavo opravita skupaj – je to majhna cena za duševni mir.
