- 67 % Slovencev meni, da bi morale vojna v Ukrajini in njene posledice pospešiti zeleni prehod.
- Navkljub energetski in inflacijski krizi skoraj tretjina (32 %) Slovencev meni, da so podnebne spremembe največji izziv, s katerim se sooča država (+ 6 odstotnih točk glede na lansko leto), pri čemer prednjačijo stari 65 let in več (47 %; + 24 odstotnih točk glede na lansko leto).
- 88 % Slovencev meni, da se lahko svetovni katastrofi izognemo le, če bomo v prihodnjih letih uspeli bistveno zmanjšati porabo energije in blaga.
- 71 % Slovencev daje prednost visoki obdavčitvi močno onesnažujočega blaga in storitev, kot so športna terenska vozila in letalski prevoz.
To je samo nekaj rezultatov zadnje raziskave o podnebju iz avgusta 2022, ki jih je Evropska investicijska banka (EIB) objavila danes. EIB je posojilna veja Evropske unije in na področju podnebnih projektov največja večstranska posojilodajalka na svetu.
V letošnjem zahtevnem letu, ko je vojna v Ukrajini povzročila zdajšnjo energetsko krizo in pospešila inflacijo po vsej Evropi, ter po ekstremnem poletju, ki so ga zaznamovali rekordni vročinski valovi in suša, se Slovenci še bolj zavedajo posledic podnebnih sprememb in nujnosti ukrepanja.
Ozaveščenost o podnebnih spremembah in nujnost ukrepanja
Medtem ko so Slovenci lani menili, da je njihov največji izziv covid 19, danes prevladuje zaskrbljenost zaradi povečanih življenjskih stroškov, saj jih kar 70 % to težavo uvršča na sam vrh – v primerjavi s 36 % v preostalih delih Evropske unije.
Danes 85 % Slovencev navaja, da posledice podnebnih sprememb že občutijo v svojem vsakodnevnem življenju (+ 2 odstotni točki v primerjavi z letom 2021). Glede rešitve energetske in podnebne krize jih 88 % meni, da se lahko svetovni katastrofi izognemo le, če bomo v prihodnjih letih uspeli bistveno zmanjšati porabo energije in blaga. Hkrati jih 91 % meni, da se vlada odziva prepočasi, in le 37 % jih verjame, da bo Sloveniji do leta 2030 uspelo bistveno zmanjšati izpuste ogljika.
Vojna v Ukrajini in zeleni prehod
Dobri dve tretjini Slovencev (67 %) verjameta, da bi morale vojna v Ukrajini ter njene posledice, ki se kažejo v cenah nafte in plina, pospešiti zeleni prehod (kar je blizu evropskemu povprečju 66 %). Pri tem opozarjamo, da je bila anketa opravljena avgusta letos in da se mnenja javnosti o tej temi lahko hitro spreminjajo.
Na vprašanje o tem, kateri ukrepi so najpomembnejši, so Slovenci odgovorili, da bi morala vlada najprej poskrbeti za razvoj obnovljive energije (54 %), šele nato pa za raznovrstnost energetske oskrbe, tako da se odpravi prevelika odvisnost od enega samega dobavitelja (25 %).
Spoprijemanje s podnebnimi spremembami in energetsko draginjo
Za zmanjšanje porabe energije Slovenci dajejo prednost visoki obdavčitvi močno onesnažujočega blaga in storitev, kot so športna terenska vozila in letalski prevoz (71 %). Podpirajo tudi pogojevanje cen energije z ravnjo potrošnje v gospodinjstvu (61 %): več kot potrošiš, dražje bi moral plačevati energijo.
Glede temperature doma, ki naj bi jo to zimo znižali zaradi zmanjšanja porabe energije, bi le 18 % Slovencev pristalo na omejitev na 19 °C (– 14 odstotnih točk v primerjavi z Italijo in – 10 odstotnih točk v primerjavi z evropskim povprečjem). Pri tem pa 20 % Slovencev pravi, da si že sedaj ne morejo privoščiti zadostnega ogrevanja doma.
Glede obravnave visokih cen energije Slovenci menijo, da bi morala vlada na kratki rok znižati z energijo povezane davke. Drugi ukrepi so manj priljubljeni, na primer omejitev ali regulacija cen plina, nafte in premoga (26 %), spodbujanje varčevanja z energijo prek javnih kampanj (18 %) ali razdeljevanje energetskih bonov (10 %).
Podpredsednica EIB Lilyana Pavlova je dejala: »Pred podnebno konferenco COP27 nam rezultati raziskave EIB o podnebju za leto 2022 kažejo, da Slovenci v boju s svetovno energetsko in podnebno krizo dajejo prednost pospeševanju obnovljive energije. V EIB že leta spodbujamo naložbe v inovativne projekte čiste energije, na primer v vetrne elektrarne na morju in energetsko učinkovitejša socialna stanovanja. Pripravljeni smo uporabiti celoten nabor svojih svetovalnih in finančnih instrumentov ter tako Slovenijo podpreti pri energetskem prehodu, ob katerem nihče ne bo prezrt.«
Osnovne informacije
Raziskava EIB o podnebju
Evropska investicijska banka je s peto raziskavo EIB o podnebju temeljito ocenila, kaj ljudje menijo o podnebnih spremembah. Cilj pete raziskave EIB o podnebju, opravljene v partnerstvu s podjetjem za tržne raziskave BVA, je v širši razpravi prispevati informacije o pogledih in pričakovanjih glede podnebnih ukrepov. V raziskavi, ki je potekala avgusta 2022, je sodelovalo več kot 28 000 anketirancev, pri čemer je bila za vsako od 30 vključenih držav zajeta reprezentativna skupina oseb, starih 15 let in več.
Evropska investicijska banka (EIB)
Evropska investicijska banka, ki je v lasti 27 držav članic Evropske unije, je ustanova Evropske unije za dolgoročno financiranje. Financira visokokakovostne naložbe, ki prispevajo k doseganju ciljev Evropske unije. Z letom 2019 je pospešila svojo preobrazbo v podnebno banko tako, da se je zavezala, da bo od leta 2025 najmanj 50 % svojega financiranja namenila naložbam, ki prispevajo k boju proti podnebnim spremembam in blaženju njihovih posledic.
BVA
BVA je podjetje za raziskave javnega mnenja in svetovanje, ki je priznano kot eno najbolj inovativnih tržnoraziskovalnih podjetij v svojem sektorju. Kot specialisti za vedenjsko trženje povezujejo podatkovne in družbene vede, tako da so njihovi podatki navdihujoči in povedni. BVA je tudi član Svetovne neodvisne mreže tržnih raziskav (WIN), globalne mreže vodilnih svetovnih igralcev na področju tržnih raziskav in anket z več kot 40 člani.