Raziskava EIB kaže, da je Slovenija med prvimi petimi državami EU po poznavanju posledic podnebnih sprememb

• Splošne vrzeli v znanju: Slovenci se zavedajo vzrokov in posledic podnebnih sprememb, a bi lahko izboljšali svoje znanje glede rešitev zanje. Kot v večini držav EU tudi v Sloveniji velik delež anketirancev ni vedel, da lahko znižanje najvišje dovoljene hitrosti na cestah (83 %) ali boljša izolacija stavb (63 %) pomaga v boju proti podnebnim spremembam.

---

Razumevanje vzrokov podnebnih sprememb

Prvi podindeks se osredotoča na opredelitev in vzroke podnebnih sprememb. Na tem področju so Slovenci dosegli oceno 6,95/10, kar je pod povprečjem EU (7,21/10).

• Večina slovenskih anketirancev (56 %) je sicer izbrala pravilno opredelitev podnebnih sprememb (‘Spreminjanje svetovnih podnebnih vzorcev v dolgem obdobju’), a je to najnižji delež pravilnih odgovorov v Evropski uniji (kjer znaša povprečje 71 % ali 15 odstotnih točk več). Obenem pa jih zgolj 8 % meni, da so podnebne spremembe prevara.
• Več kot tri četrtine Slovencev (77 %) se zaveda, da so glavni vzrok podnebnih sprememb človekove dejavnosti, kot so krčenje gozdov, kmetijstvo, industrija in promet. Po drugi strani pa jih preostala četrtina meni, da so vzroki podnebnih sprememb drugje (v ekstremnih naravnih pojavih, kot so vulkanski izbruhi in vročinski valovi (14 %), oziroma v ozonski luknji (9 %)).
• Na vprašanje, katere tri države izpustijo največ toplogrednih plinov, je večina Slovencev (76 %) pravilno izbrala Združene države Amerike, Kitajsko in Indijo.

Ozaveščenost glede posledic podnebnih sprememb

Pri vprašanjih o posledicah podnebnih sprememb so Slovenci dosegli oceno 8,12/10, kar je precej nad evropskim povprečjem (7,65/10).

• 86 % (4 odstotne točke več od povprečja EU) jih ve, da podnebne spremembe negativno vplivajo na zdravje ljudi (privedejo lahko na primer do povečanja izpustov onesnaževal zraka, kot so prizemni ozon in trdni delci).
• 87 % jih je pravilno navedlo, da podnebne spremembe povečujejo svetovno lakoto, saj so donosi pridelkov zaradi ekstremnega vremena revnejši.
• Glede vpliva podnebnih sprememb na morsko gladino je 80 % Slovencev (9 odstotnih točk več od povprečja EU) pravilno odgovorilo, da se morska gladina po svetu zvišuje, le petina (20 %) pa je izbrala napačen odgovor: natančneje, 8 % jih meni, da se morska gladina znižuje, 12 % pa, da podnebne spremembe nimajo posebnega vpliva na morsko gladino.
• Vpliv podnebnih sprememb na migracije oziroma prisilno razseljevanje po svetu je jasen več kot dvema tretjinama (70 %) slovenskih anketirancev.

Mešano znanje o boju proti podnebnim spremembam

Pri zadnjem poindeksu so Slovenci dosegli oceno 4,25/10, ki je na ravni povprečja EU, kar kaže, da je njihovo poznavanje ukrepov, ki bi lahko pomagali omiliti podnebne spremembe, precej slabše kot njihovo znanje na drugih dveh proučevanih področjih. Gre za splošen pojav v vseh državah EU, saj se je večina na tem področju odrezala slabo.

• Večina Slovencev (72 %) ve, da lahko uporaba izdelkov, ki jih je mogoče reciklirati, pripomore k blažitvi podnebnih sprememb.
• 68 % jih je tudi pravilno navedlo, da je uporaba javnega prevoza namesto avtomobila korak v pravo smer.
• A zdi se, da samo tretjina (37 % ali 7 odstotnih točk manj od povprečja EU) ve, da pomaga tudi boljša izolacija stavb.
• Zaenkrat se manj kot polovica anketirancev (47 %) zaveda, da se lahko proti podnebnim spremembam borijo tudi z manj pogostim kupovanjem novih oblačil.
• Zdi se, da zelo malo anketirancev (17 % ali 9 odstotnih točk manj od povprečja EU) ve, da bi pomagalo tudi znižanje najvišje dovoljene hitrosti na cestah.
• Večina Slovencev se tudi ne zaveda velikih izpustov CO₂, ki so povezani z uporabo digitalnih tehnologij: samo 8 % jih ve, da lahko z manj gledanja posnetkov prek spleta pripomorejo k blažitvi podnebnih sprememb.
• Polovica (51 %) jih je pravilno izbrala opredelitev posameznikovega ogljičnega odtisa kot ‘skupno količino toplogrednih plinov, ki jih oseba izpusti v enem letu’.

Kot finančna veja Evropske unije, Evropska investicijska banka (EIB) vlaga v ključne projekte v Sloveniji, ki podpirajo obsežne infrastrukturne projekte za trajnostni promet in energijo. EIB je v letu 2023 v Sloveniji dosegla pomembne mejnike, saj je odobrila in podpisala ključne projekte za izboljšanje infrastrukture v državi. Med največjimi je posojilo v znesku 250 milijonov € za strateški železniški projekt v državi, to je drugi tir med Divačo in Koprom. Posel je izraz zavezanosti EIB, da prispeva k razvoju strateške infrastrukture in čistejšemu prometu, s tem pa k zmanjšanju emisij CO2. V energetskem sektorju je sodelovanje EIB z regionalnimi distributerji električne energije lep primer podpore, ki jo banka namenja krepitvi električnega omrežja, ključnega omogočitvenega dejavnika energetskega prehoda.

Podpredsednik EIB Kyriacos Kakuris: »Podnebne spremembe lahko omejimo le z združenimi močmi. Pomembno je, da poznamo in odpravimo vrzeli v znanju, ki jih je razkrila raziskava EIB o podnebju.
V EIB zagotavljamo financiranje za boj proti podnebnim spremembam, pomemben pa je tudi naš prispevek k razpravam in izobraževanju o njih.
Izobraževanje je močno orodje sprememb. Zavezali smo se, da bomo svoje financiranje dopolnjevali s pobudami, ki krepijo podnebno ozaveščenost in znanje. Tako gradimo trajnostno prihodnost, v kateri ne bo nihče zapostavljen.«

Osnovni podatki

Podatki in metodologija

Metodologija, vprašalnik in celoten nabor podatkov so na voljo tukaj.

Evropska investicijska banka

Evropska investicijska banka (EIB) je banka Evropske unije, ki zagotavlja dolgoročno financiranje in je v lasti držav članic EU. Dejavna je v več kot 160 državah, kjer z dolgoročnim financiranjem primernih naložb prispeva k uresničevanju ciljev politik EU. Več informacij o EIB in podnebnem izobraževanju je na voljo tukaj.

BVA Xsight

Družba BVA Xsight je pionirka na področju tržnega raziskovanja in svetovanja.