Skupina EIB namenila rekordna sredstva za energetsko varnost in zeleno gospodarstvo EU

• Podpora za projekte, ki prispevajo k neodvisnosti EU od uvoza fosilnih goriv, je v letu 2022 presegla 17 milijard €.
• EIB že danes namenja vsaj 50 % vsega financiranja za podnebne ukrepe in okoljsko trajnostnost, kar naj bi sicer dosegla šele leta 2025.
• Letos bo banka prednostno podprla tudi naložbe za zaščito evropske konkurenčnosti in doseganje ciljev politik EU po svetu.

Skupina Evropske investicijske banke je v letu 2022 na novo odobrila rekordna sredstva za obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost ter omrežja električne energije in njeno shranjevanje. S tem je banka EU pokazala, da je neomajno zavezana zagotavljanju dostopne energije v obdobju izjemne negotovosti. Skupaj so posli financiranja, ki jih je za projekte trajnostne energije v Evropski uniji podpisala EIB, dosegli rekordnih 17,06 milijarde €. Banka je namreč začela izvajati poseben sveženj podpore, namenjen načrtu REPowerEU za odpravo odvisnosti od uvoza fosilnih goriv iz Rusije.

Skupina EIB (sestavljata jo Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad) je lani podpisala za skupaj 72,5 milijarde € poslov financiranja, kar naj bi do leta 2023 omogočilo za okrog 260 milijard € naložb in do leta 2026 ustvarilo 950 000 delovnih mest. Skoraj polovico podpisanih posojil v Evropski uniji (46 %) je banka namenila projektom v kohezijskih regijah, kar potrjuje njeno podporo pravični rasti in konvergenci v vsej Evropski uniji.

»Izpolnili smo svoje obljube, presegli svoje cilje in svoje besede podprli z denarjem,« je povedal predsednik EIB Werner Hoyer ob objavi letnih rezultatov skupine v Bruslju. »Banka EU s svojim celotnim finančnim arzenalom blaži gospodarske posledice Putinove neupravičene agresije in postavlja temelje za trajnostno okrevanje.«

Ob izbruhu vojne je EIB Ukrajini ponudila takojšnjo pomoč in ji lani izplačala 1,7 milijarde € za financiranje nujnih popravil infrastrukture, ki so jo uničile ruske bombe. Skladno s pooblastilom voditeljev EU ostaja banka zavezana krepitvi svojih dejavnosti v Ukrajini, kjer tesno sodeluje z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in mednarodnimi partnerji.

Poleg podpore Ukrajini je direktorat EIB Global v letu 2022 podpisal za 9,1 milijarde € novih posojilnih poslov, s čimer so skupni posli te pred letom ustanovljene veje EIB za globalna partnerstva dosegli 10,8 milijarde €.

EIB je ponovno bistveno povečala zeleno financiranje, tokrat na 36,5 milijarde € (58 % vsega financiranja). Tako že danes namenja vsaj polovico vsega financiranja za podnebne ukrepe in okoljsko trajnostnost, kar naj bi sicer dosegla šele leta 2025. Skupina EIB je na dobri poti, da v tem desetletju doseže ciljni 1 bilijon € zelenega financiranja, saj je v preteklih dveh letih že podprla za 222 milijard € naložb.

»Danes, ko v Združenih državah Amerike uvajajo najobsežnejši program zelenih subvencij v zgodovini, moramo v Evropi vztrajno držati korak z njimi, tako zaradi zdravja našega planeta kot zaradi konkurenčnosti naših gospodarstev,« je dejal predsednik Hoyer. »Banka EU bo naredila vse za financiranje inovacij, vzniklih na naših tleh, ki nas bodo privedle do ogljične nevtralnosti.«

Dejavnosti EIF

EIF je v letu 2022 namenil več kot 9 milijard € za majhna podjetja ter podnebne in infrastrukturne projekte, kar naj bi mobiliziralo za okrog 97 milijard € naložb v vključujoč prehod na podnebno nevtralnost, pa tudi v digitalno preobrazbo evropske industrije in konkurenčnost podjetnikov v EU. Okrog tretjino tega zneska sta prejeli področji trajnostnosti in zelene preobrazbe, 27 % pa manjša podjetja s področij inovacij in digitalizacije.

Glede na velike gospodarske izzive, ki nas čakajo v letu 2023, namerava EIF še naprej izvajati večtematski program InvestEU, hkrati pa ga dopolniti z novimi pobudami, kot je npr. pobuda za evropske tehnološke prvake, ki bo vpeljana v naslednjih tednih in bo podpirala inovacije, vznikle na naših tleh. Pomembno je, da bo EIF s kapitalskimi naložbami v zeleno industrijo podprl načrt REPowerEU za odpravo odvisnosti od uvoza fosilnih goriv.

»EIF bo nadaljeval že opravljeno delo ter tudi v prihodnje deloval odločno in agilno, pri tem pa se prilagajal spreminjajočemu se svetu in si prizadeval za učinkovito usmerjanje javnih sredstev na področja, kjer jih najbolj potrebujejo,« je povedala izvršna direktorica EIF Marjut Falkstedt. »Še naprej bomo podpirali evropska majhna podjetja, ob tem pa krepili svojo dejavnost na področju trajnostno usmerjenih finančnih rešitev, kot so podnebni in infrastrukturni skladi.«

Odziv na pandemijo

Ob izbruhu pandemije si je skupina EIB prizadevala, da bi evropskim podjetjem čim prej zagotovila čim več sredstev. Tako je s podporo 22 držav članic ustanovila Evropski jamstveni sklad (EGF), ki je v dveh letih delovanja podpisal za 20,9 milijarde € poslov financiranja v obliki posojil, jamstev, kapitala in navideznega kapitala (pri čemer je imel na razpolago 24,4 milijarde €). S tem sredstvi je podjetjem, še zlasti majhnim in srednje velikim, pomagal prebroditi pandemijo in se iz nje izviti z rastjo. Vsi posli financiranja, podpisani v okviru EGF, naj bi za evropska gospodarstva mobilizirali za 183,5 milijarde € naložb.