Evropska investicijska banka (EIB) je povečala financiranje projektov podnebnih ukrepov na 19 milijard EUR, kar pomeni celih 30 odstotkov njenih posojil v Evropski uniji (EU). To je veliko povečanje v primerjavi s 16 milijardami leto poprej ter nov mejnik pri podpori trajnostni rasti in ustvarjanju nizkoogljične prihodnosti v Evropi.
Leta 2010 so vsa posojila EIB znašala 72 milijard EUR, od tega je bilo 63 milijard EUR odobrenih v EU, 9 milijard pa zunaj EU za okrog 460 velikih projektov. Banka svojo dejavnost prilagaja gospodarskemu okolju in se s posojili tako postopno vrača na predkrizno raven.
Prispevek EIB k oživitvi evropskega gospodarstva ostaja izredno pomemben: banka je v zadnjih treh letih v okviru podpornega svežnja zagotovila dodatnih 61 milijard EUR, kar je celih 11 milijard EUR več od prvotno predvidenih. Glavni koristniki tega izjemnega prispevka so bila majhna in srednja podjetja (MSP), ki še zlasti težko dostopajo do virov financiranja v zaostrenih gospodarskih okoliščinah, ter manj razvite regije v Evropi. V tem triletnem obdobju so posojila EIB dosegla okrog 160.000 MSP in v manj razvitih regijah v Evropi podprla okrog 430 projektov.
Predsednik EIB Philippe Maystadt je povedal: “Svoje poslanstvo, da podpiramo oživitev evropskega gospodarstva, smo izpolnili s financiranjem projektov, ki spodbujajo rast, inovacije in zaposlovanje. Zelo smo ponosni na rekordni znesek posojil za projekte podnebnih ukrepov. Ustvarjanje boljše in trajnostne prihodnosti je gonilo vseh naših dejanj.”
Pri podpori projektom podnebnih ukrepov se EIB še naprej usmerja na energetiko (obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost) ter trajnostni prevoz.
Banka je v svojem portfelju uspela povečati delež posojil, namenjenih obnovljivi energiji in energetski učinkovitosti. Tako je za obnovljivo energijo v letu 2010 zagotovila več kot 6 milijard EUR, za energetsko učinkovitost pa 2 milijardi EUR. Nacionalni akcijski načrti v zvezi z obnovljivo energijo so se izkazali pomembni za zagotavljanje tovrstnih naložb, pri čemer so bile podpore deležne vse tri nove tehnologije (za izkoriščanje energije vetra, sonca in biomase). V prometnem sektorju igra EIB vodilno vlogo pri podpori razvoju električnih vozil.
Države zunaj EU so v letu 2010 za podnebne ukrepe prejele 2 milijardi EUR posojil. V naslednjih treh letih bo banka znatno okrepila podporo projektom trajnostne energije v teh državah. To ji omogoča dogovor o povečanju sklada za trajnostno energijo za 1,5 milijarde EUR na 4,5 milijarde EUR. S tem skladom in s predlaganim mandatom za podnebne spremembe v višini 2 milijard EUR (predlog še obravnavata Evropski parlament in Svet) bo banka sposobna pomagati EU pri doseganju njenih globalnih ciljev v zvezi s podnebnimi ukrepi zunaj Evrope.
Dolgoročno bo EIB pomagala pri izvajanju strategije Evropa 2020 ter doseganju ciljev, ki si jih je EU zastavila na področju podnebnih ukrepov in zunanje politike. Tudi v prihodnje bo zagotavljala dolgoročno financiranje ter strokovno znanje in izkušnje. S Komisijo si bo prizadevala za razvoj novih instrumentov, ki bodo povečali sposobnost prevzemanja tveganj v prednostnih sektorjih, kot so infrastruktura in MSP.
V letu 2010 je banka ustvarila čisti dobiček v višini 2,1 milijarde EUR.
Opomba za urednika:
Evropska investicijska banka je banka Evropske unije, ki zagotavlja dolgoročno financiranje.
Njena glavna naloga je prispevati k povezovanju, uravnoteženemu razvoju ter ekonomski in socialni koheziji držav članic EU.
Banka s posojili podpira ne samo projekte v državah članicah, pač pa tudi naložbe v bodočih državah članicah EU in partnerskih državah EU.
EIB zbira znatne količine sredstev na kapitalskih trgih in jih pod ugodnimi pogoji posoja za projekte, ki pospešujejo uresničevanje ciljev politik EU.
Je največja in dosledno z AAA ocenjena nadnacionalna izdajateljica, ki uživa trdno podporo delničark ter ima velik kapital, odlično kakovost sredstev, previdno politiko upravljanja tveganj in trdno strategijo financiranja.
Projekti podnebnih ukrepov so projekti na področju energetske učinkovitosti, obnovljive energije, prometa, gozdarstva, inovacij (RRI) in prilagajanja podnebnim spremembam. Izpolnjevati morajo stroga merila glede prispevka k zmanjšanju CO2, ciljem energetske učinkovitosti ali skladiščenju CO2. Samo projekti, ki uvajajo najbolj inovativne tehnologije (tiste, ki izkoriščajo npr. energijo vetra, sonca in biomase), spadajo med projekte podnebnih ukrepov. Mednje se lahko uvrstijo tudi projekti, pri katerih se na prilagajanje podnebnim spremembam nanaša najmanj 50 odstotkov vseh stroškov projekta.