- Evropska komisija in Evropska investicijska banka (EIB) sta podpisali sporazum o instrumentu za posojila v javnem sektorju, ki je tretji steber mehanizma za pravični prehod.
- Z instrumentom bosta financirali javne naložbe v regijah, ki jih bo evropski prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najbolj prizadel.
- Instrument bo združeval do 10 milijard € posojil EIB in 1,5 milijarde € nepovratnih sredstev iz proračuna EU.
Sporazum območjem in regijam, ki jih bo evropski prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najbolj prizadel, omogoča koriščenje nepovratnih sredstev in posojil iz instrumenta za posojila v javnem sektorju. Slednji je del mehanizma za pravični prehod iz evropskega zelenega dogovora, ki podpira pravično opuščanje fosilnih goriv, hkrati pa zagotavlja, da ne bo nihče prezrt, vključno s skupnostmi, ki so odvisne od rudarstva in onesnažujoče industrije.
Instrument za posojila v javnem sektorju nudi subjektom v javnem sektorju, ki načrtujejo naložbene projekte v prizadetih regijah, kombinacijo posojil EIB in nepovratnih sredstev EU, kar bo finančno precej razbremenilo državne blagajne. Do financiranja so upravičeni projekti na območjih ali v korist območjem, ki so v območnih načrtih držav članic za pravični prehod, kot jih je odobrila Komisija, določena kot tista z največ težavami pri opuščanju fosilnih goriv ali ogljično intenzivnih dejavnosti. V manj razvitih regijah (kjer je BDP na prebivalca pod 75 % povprečja EU) lahko nepovratna sredstva EU znašajo do 25 % zneska posojila EIB za posamezni projekt.
Skladno s sporazumom bo EIB do leta 2027 zagotovila do 10 milijard € za naložbe, ki bodo zmanjšale socialno-ekonomske stroške prehoda ter pripomogle k nastajanju novih podjetij, delovnih mest in infrastrukture. Sporazum sledi razpisu za zbiranje predlogov za komponento z nepovratnimi sredstvi EU, ki ga je Evropska komisija objavila julija. Potencialni upravičenci lahko pri pripravi in izvajanju projektov zaprosijo tudi za svetovalno pomoč svetovalnega vozlišča InvestEU.
Podpredsednik EIB Ricardo Mourinho Félix je ob tem dejal: »Prehod na gospodarstvo z neto ničelnimi emisijami prinaša ogromne socialno-ekonomske izzive za vse nas, zlasti pa za regije, ki so danes močno odvisne od ogljično intenzivnih dejavnosti. Veliki izzivi od vseh deležnikov terjajo združevanje moči in usklajevanje ukrepov, ki bodo le tako imeli ustrezen učinek. Ravno temu sta namenjena združevanje sredstev EIB in Evropske komisije ter tesno sodelovanje z javnimi subjekti v regijah v pravičnem prehodu. Če bodo regije ta instrument v celoti izkoristile, bodo lažje preobrazile svoja gospodarstva na družbeno sprejemljiv način.«
Komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira je povedala: »Evropski zeleni dogovor je naša strategija za doseganje podnebno nevtralnega gospodarstva, kohezijska politika pa nam bo pomagala zelene cilje uresničiti na pravičen način. Zahvaljujoč sporazumu z EIB bo instrument za posojila v javnem sektorju javnim organom v regijah in na območjih, najbolj potrebnih pomoči, ponudil ugodnejše posojilne pogoje za projekte, ki ne ustvarjajo dovolj prihodkov, da bi bili finančno vzdržni. Evropska komisija in EIB bosta v medsebojnem sodelovanju podpirali pravični prehod, v katerem ne bo nihče prezrt.«
Subjekti javnega sektorja lahko izvedo več o pridobivanju nepovratnih sredstev EU in posojil EIB na virtualnem informativnem dnevu, ki ga v sredo, 14. septembra 2022, organizira Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA). Sodelovala bosta generalni direktorat Evropske komisije za regionalno in mestno politiko (GD REGIO) ter EIB.
Mehanizem za pravični prehod
Opuščanje premogovništva ter ogljično intenzivne proizvodnje energije in industrijske proizvodnje prinaša vrsto različnih prehodov:
- energetski prehod, ki pomeni iskanje novih virov za proizvodnjo toplote in elektrike;
- okoljski prehod, na primer sanacijo rudnikov;
- socialno-ekonomski prehod, ki pomeni prihod novih delodajalcev, s tem pa nadomestitev izgubljenih delovnih mest in davčnih prihodkov;
- infrastrukturni prehod, ki je predpogoj za prihod novih sektorjev v prizadete regije.
Mehanizem za pravični prehod, ključni del evropskega zelenega dogovora, rešuje socialno-ekonomske učinke prehoda na podnebno nevtralnost. Podpira projekte, ki so umeščeni na območjih ali koristijo območjem v pravičnem prehodu, kot so jih skupaj določile države članice in Evropska komisija v območnih načrtih za pravični prehod.
Mehanizem sestavljajo trije stebri financiranja: (i) Sklad za pravični prehod, (ii) namenski program za pravični prehod v okviru InvestEU in (iii) instrument za posojila v javnem sektorju. EIB podpira vse tri stebre, kot je zapisala v svojem usmerjevalnem dokumentu Podpora mehanizmu za pravični prehod – celovit predlog skupine EIB.
Osnovne informacije
Evropska investicijska banka (EIB) deluje v okrog 160 državah in je na področju podnebnih projektov največja večstranska posojilodajalka na svetu. Skupina EIB je v svojem načrtu podnebne banke 2025 določila ‘zagotovitev pravičnega prehoda za vse’ kot enega od štirih krovnih ciljev. Ambiciozni cilj EIB je, da bi v desetletju do leta 2030 podprla za 1 bilijon € naložb v podnebne ukrepe in okoljsko trajnostnost, vse svoje nove posle pa uskladila s cilji in načeli Pariškega sporazuma.
Za več informacij
Zemljevid možnih in potrjenih območij v pravičnem prehodu
Subjekti javnega sektorja lahko zaprosijo za nepovratna sredstva v okviru instrumenta za posojila v javnem sektorju tukaj: Mehanizem za pravični prehod (europa.eu)
Podpora EIB za pravični prehod
Podpora mehanizmu za pravični prehod – celovit predlog skupine EIB