- Večina mest v Evropski uniji načrtuje več vlaganj v boj proti globalnemu segrevanju ter v širitev fonda javnih stanovanj, šol in bolnišnic, ugotavlja nova raziskava EIB.
- V naslednjih treh letih bo 56 odstotkov anketiranih občin v EU namenilo več sredstev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 53 odstotkov pa jih bo povečalo proračun za socialno infrastrukturo.
- Mesta po vsej Evropi si poleg klasičnih nacionalnih in evropskih nepovratnih sredstev vse bolj prizadevajo pridobiti tudi nove vire razvojnega financiranja.
Večina mest v Evropi namerava povečati izdatke za boj proti podnebnim spremembam ter za povečanje fonda javnih stanovanj, šol in bolnišnic. Tako ugotavlja nova raziskava Evropske investicijske banke (EIB) o občinah za leto 2025, ki tudi kaže, da namerava v naslednjih treh letih 56 odstotkov občin okrepiti vlaganja v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 53 odstotkov pa povečati proračun za socialno infrastrukturo.
EIB je poročilo o raziskavi objavila danes, sočasno s konferenco Evropskega odbora regij v Bruslju, na kateri bodo razpravljali o naložbenih potrebah mest v Evropi in podprli politično agendo EU za mesta.
Raziskava zajema občine v EU (1 002), ki imajo od nekaj tisoč pa do več sto tisoč prebivalcev, skupno pa v njih živi 26 milijonov ljudi (okrog 6 odstotkov celotnega prebivalstva sedemindvajseterice). Zastopane so občine iz vseh držav članic, njihovo število pa se giblje od 131 v Nemčiji in 107 v Italiji pa do po pet občin na Cipru in v Luksemburgu. Tako kot v predhodni raziskavi iz leta 2022 so bile tudi v najnovejši raziskavi izključene nacionalne prestolnice in ozemlja zunaj Evrope, vključena mesta pa so sodelovala anonimno.
Čeprav so za občine glavni vir financiranja infrastrukture še vedno nacionalna in nepovratna sredstva EU, jih želi več kot polovica (61 odstotkov) izkoristiti tudi druge možnosti financiranja, še ugotavlja novo poročilo. To bi lahko na primer vključevalo preoblikovanje nepovratnih sredstev v jamstva, s katerimi bi lahko pritegnili več financiranja od organizacij, kot so banke.
»V času vse večjih izzivov moramo zagotoviti, da bo vsak vloženi evro prinesel kar največji možni učinek,« je dejal podpredsednik EIB Joanis Cakiris. »To pomeni, da moramo občine pri pospešitvi podnebnih ukrepov in drugih ključnih prednostnih nalog podpreti z inovativnimi finančnimi rešitvami. EIB ostaja zavezana sodelovanju z evropskimi mesti pri razvoju in uvedbi orodij, ki jih potrebujejo za oblikovanje bolj trajnostne in odporne prihodnosti.«
Raziskava EIB o občinah podaja široko in podrobno sliko o tem, kakšne razvojne načrte imajo oblasti, ki so nosilke okrog 54 odstotkov vseh javnih naložb v EU oziroma 60 odstotkov naložb v podnebne ukrepe.
Nedavna raziskava ugotavlja, da večina mest v EU načrtuje več vlaganj v zmanjšanje emisij, pa tudi, da jih približno polovica načrtuje več sredstev za ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam. Mednje spadajo ukrepi za zaščito pred grožnjami, kot so poplave in požari.
»Občine po vsej Evropi so zelo zavezane zelenemu prehodu,« je dejala Debora Revoltella, glavna ekonomistka EIB. »Da bodo lahko zaveze pretvorile v oprijemljive rezultate, bodo potrebovale stalno politično podporo in podporo politik na vseh ravneh.«
Glede na zadnjo raziskavo se mnoga evropska mesta soočajo s trdovratnim izzivom: pomanjkanjem strokovnjakov, ki bi izvajali okoljske presoje, in inženirjev, ki bi izvajali projekte. O pomanjkanju tehničnega znanja na teh področjih jih je poročalo do 30 odstotkov.
EIB pomaga mestom reševati omenjeni izziv tako, da jim zagotavlja tehnično, finančno in strateško strokovno znanje. Inženirji in ekonomisti EIB ocenijo vsak projekt, ki ga financira banka, banka pa strokovno znanje nudi tudi v obliki svetovalne podpore za nosilce projektov, nacionalne, regionalne in lokalne oblasti ter finančne posrednike.
Osnovni podatki
EIB
Evropska investicijska banka (ElB) je banka Evropske unije, ki zagotavlja dolgoročno financiranje in je v lasti držav članic. Na osmih ključnih prednostnih področjih financiramo naložbe, ki prispevajo k ciljem politik EU. V skladu s tem podpiramo projekte, ki krepijo podnebne ukrepe in okolje, digitalizacijo in tehnološke inovacije, varnost in obrambo, kohezijo, kmetijstvo in biogospodarstvo, socialno infrastrukturo, unijo kapitalskih trgov ter močnejšo Evropo v svetu z več miru in blaginje.
Skupina EIB, v kateri je tudi Evropski investicijski sklad (EIF), je v letu 2024 podpisala za skoraj 89 milijard EUR novega financiranja za več kot 900 projektov z velikim učinkom, s čimer spodbuja evropsko konkurenčnost in varnost.
Vsi projekti, ki jih financira skupina EIB, so skladni s Pariškim podnebnim sporazumom, k čemur smo se zavezali v našem načrtu podnebne banke. Skoraj 60 odstotkov letnega financiranja skupine EIB podpira projekte, ki neposredno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k bolj zdravemu okolju.
Skupina EIB spodbuja povezovanje trgov in mobilizira naložbe. V letu 2024 je podprla rekordnih več kot 100 milijard evrov novih naložb v evropsko energetsko varnost ter mobilizirala 110 milijard evrov kapitala za rast za zagonska, širitvena in evropska pionirska podjetja. Približno polovica financiranja EIB v Evropski uniji se steka v kohezijske regije, kjer je dohodek na prebivalca nižji od povprečja v EU.
Visokokakovostne, aktualne fotografije sedeža EIB za uporabo v medijih so na voljo tukaj.
Evropski odbor regij
Evropski odbor regij je skupščina predstavnikov regionalnih in lokalnih oblasti iz vseh 27 držav članic EU. Ustanovljen je bil leta 1994 po podpisu Maastrichtske pogodbe, njegova naloga pa je vključevanje regionalnih in lokalnih oblasti v postopek odločanja EU ter njihovo obveščanje o politikah EU. Evropski parlament, Svet in Evropska komisija se z njim posvetujejo na področjih politik, ki vplivajo na regije in mesta. Evropski odbor regij ima 329 članov in 329 namestnikov, ki so bodisi izvoljeni v regionalne ali lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini v svojih regijah ali mestih.