Čeprav so slovenski anketiranci podnebne spremembe uvrstili šele na četrto mesto med največjimi izzivi, s katerimi se sooča Slovenija, pa se jih skoraj devet od desetih vseeno strinja, da je treba že danes vlagati v prilagajanje podnebnim spremembam, če se želimo dolgoročno izogniti še višjim stroškom. Tako ugotavlja letna raziskava Evropske investicijske banke (EIB) o podnebju.
Ključne ugotovitve
- 91 % slovenskih anketirancev meni, da je prilagajanje podnebnim spremembam za Slovenijo pomembno, od tega jih 43 % meni, da spada med prednostne naloge.
- 89 % se jih strinja, da je treba v prilagajanje podnebnim spremembam vlagati danes, če se želimo izogniti še višjim stroškom v prihodnje.
Slovenijo so v letu 2023 prizadeli ekstremni vremenski dogodki, zlasti hude poplave v času med 3. in 6. avgustom. Obilne padavine v zahodnem, severnem, vzhodnem in osrednjem delu države so povzročile obsežne poplave in zemeljske plazove v kar dveh tretjinah države. Ujme so terjale najmanj sedem smrtnih žrtev, povzročile pa so tudi obsežno škodo na infrastrukturi. Med drugim je bilo uničenih okrog 400 hiš in več kot 70 mostov.
Tudi v letu 2024 se je država soočala z izzivi zaradi ekstremnega vremena: obilno deževje je povzročalo krajevne poplave in zemeljske plazove v več regijah.
Ob vse pogostejših in vse hujših naravnih katastrofah se veča tudi gospodarska škoda zaradi podnebnih sprememb. Znanstveniki svarijo, da nas bodo tovrstne katastrofe stale vse več. Glede na poročilo Evropske agencije za okolje[1] je Evropa celina, ki se trenutno segreva najhitreje, z naraščanjem svetovnih temperatur pa je pričakovati še več ekstremnih vremenskih pojavov. To stopnjevanje prinaša velike izzive za infrastrukturo, hkrati pa ogroža stabilnost svetovne preskrbe z vodo in hrano, zato so celovite strategije za prilagajanje podnebnim spremembam še toliko nujnejše.
»Slovenci so na lastni koži občutili vse hujše posledice ekstremnih vremenskih pojavov, kar se kaže v njihovi trdni podpori prilagajanju podnebnim spremembam. Skupina EIB podpira slovenska prizadevanja s financiranjem projektov, ki povečujejo odpornost in hkrati krepijo lokalno gospodarstvo. V prilagajanje vlagamo danes, s čimer ščitimo skupnosti pred prihodnjimi grožnjami, hkrati pa ustvarjamo gospodarske priložnosti v korist vseh,« je dejal podpredsednik EIB Kiriakos Kakuris.
EIB je danes objavila rezultate svoje sedme letne raziskave o podnebju, ki odraža mnenja več kot 24 000 anketirancev iz EU in ZDA o podnebju. V anketi, ki je bila izvedena avgusta 2024, so v Sloveniji sodelovale 503 osebe.
Pomembna tema
Čeprav so slovenski anketiranci podnebne spremembe uvrstili šele na četrto mesto med največjimi izzivi, s katerimi se sooča Slovenija, je prilagajanje podnebnim spremembam zanje pomembna tema:
- 91 % jih prepoznava potrebo po prilagajanju podnebnim spremembam (3 odstotne točke pod povprečjem EU). Med njimi jih 43 % (v primerjavi s 50 %, kolikor znaša povprečje EU) meni, da bo prilagajanje podnebnim spremembam prednostna naloga države v prihodnjih letih.
Prilagajanje podnebnim spremembam pa vidijo tudi kot gospodarsko priložnost in dolgoročno naložbo za državo:
- 89 % anketirancev meni, da je treba v prilagajanje podnebnim spremembam vlagati danes, če se želimo izogniti še višjim stroškom v prihodnje.
- 85 % jih verjame, da je mogoče z vlaganji v prilagajanje podnebnim spremembam ustvarjati nova delovna mesta in krepiti lokalno gospodarstvo.
Vpliv podnebnih sprememb in prilagajanje načina življenja
Slovenski anketiranci se zavedajo gospodarskih priložnosti, ki jih prinašajo ukrepi prilagajanja podnebnim spremembam. Nujnosti teh ukrepov se zavedajo tudi zaradi osebnih izkušenj z ekstremnimi vremenskimi dogodki:
- 89 % (9 odstotnih točk nad povprečjem EU, ki znaša 80 %) jih je v zadnjih petih letih že doživelo najmanj en ekstremni vremenski dogodek. Konkretno to pomeni, da jih je 62 % doživelo huda neurja s točo (28 odstotnih točk nad povprečjem EU), 46 % jih je doživelo ekstremno vročino in vročinske valove, 34 % pa jih je občutilo posledice suše.
Posledice ekstremnih vremenskih dogodkov so oprijemljive in raznovrstne:
- 75 % slovenskih anketirancev (v primerjavi z 68 %, koliko znaša povprečje EU) navaja, da so že občutili najmanj eno neposredno posledico ekstremnih vremenskih dogodkov. 31 % jih ima izkušnje z motnjami v prometu, kot so zapore cest, uničeni mostovi ali zamude v javnem prevozu (10 odstotnih točk nad povprečjem EU), 23 % jih je utrpelo premoženjsko škodo (na primer poškodbe strehe, poplave, zemeljske plazove ali erozijo tal), 20 % pa se jih je moralo soočiti z zvišanjem zavarovalnih premij (9 odstotnih točk nad povprečjem v EU).
Glede na vse se večina Slovencev zaveda nujnosti prilagajanja:
- 51 % (kar je sicer 21 odstotnih točk pod povprečjem EU, ki znaša 72 %) se jih zaveda, da bodo morali zaradi podnebnih sprememb prilagoditi svoj življenjski slog.
- 24 % (v primerjavi s 35 % v EU) jih meni, da se bodo morali preseliti v kraj, ki bo manj izpostavljen podnebnim vplivom, lahko tudi znotraj države (da bi se izognili poplavam, požarom v naravi ali drugim ekstremnim vremenskim dogodkom).
- 18 % (v primerjavi z 28 %, kolikor znaša povprečje EU) jih navaja, da se bodo morali preseliti v hladnejšo regijo ali državo.
Posamezniki morajo biti dobro poučeni, da bi se lahko prilagajali podnebnim spremembam. Večina Slovencev (78 %, kar je 7 odstotnih točk nad povprečjem EU, ki znaša 71 %) navaja, da so seznanjeni z ukrepi, ki jih lahko izvedejo za učinkovito prilagoditev svojega doma ali načina življenja. Še več: večina Slovencev (52 %, kar je 12 odstotnih točk nad povprečjem EU, ki znaša 40 %) že ve za javne subvencije ali finančne spodbude, ki so na voljo za podporo takšnim prizadevanjem.
Prednost imajo ukrepi prilagajanja
Slovenski anketiranci so za lokalno prilagajanje podnebnim spremembam kot ključna izbrali naslednja prednostna področja:
- izboljšanje infrastrukture, na primer z boljšimi drenažnimi sistemi, protipoplavnimi ovirami in vetrobrani ali odpornejšimi elektroenergetskimi omrežji (48 %);
- hlajenje mest z zasajanjem drevoredov ali ustvarjanjem zelenih površin (39 %);
- izboljšanje gospodarjenja z vodami (35 %).
Na vprašanje, kdo naj bi kril stroške prilagajanja podnebnim spremembam, so odgovarjali tako:
- 40 % jih navaja, da bi morala stroške nositi podjetja in sektorji, ki najbolj prispevajo k podnebnim spremembam.
- 23 % jih meni, da bi morali vsi prispevati enak delež.
- 17 % (9 odstotnih točk nad povprečjem EU) jih meni, da bi morale zavarovalnice prispevati več.
- 10 % jih navaja, da bi morali stroške nositi premožnejši posamezniki preko višjih davkov.
Na vprašanje, kdo bi moral biti kot prvi deležen pomoči za prilagajanje, so bili odgovori takšni:
- 33 % vprašanih meni, da bi morali biti vsi deležni enake pomoči.
- 28 % jih meni, da bi morali imeti prednost starejši.
- 22 % jih navaja, da bi morali najprej pomagati invalidom.
Slovenski anketiranci pa pomoči pri prilagajanju podnebnim spremembam ne bi omejili zgolj na lokalno okolje. Večina (60 %, kar je nekoliko nad povprečjem EU, ki znaša 57 %) se jih zaveda, da je treba podpreti tudi globalna prizadevanja za prilagajanje, in meni, da bi morala njihova država narediti več za pomoč najbolj ranljivim državam v razvoju pri prilagajanju na vse hujše posledice podnebnih sprememb.
Skupina EIB
Evropska investicijska banka (ElB) je banka Evropske unije, ki zagotavlja dolgoročno financiranje in je v lasti držav članic. S financiranjem primernih naložb prispeva k doseganju ciljev politik EU. Projekti EIB krepijo konkurenčnost, omogočajo inovacije, spodbujajo trajnostni razvoj, povečujejo socialno in teritorialno kohezijo ter podpirajo pravičen in hiter prehod na podnebno nevtralnost.
Skupina EIB, v kateri je tudi Evropski investicijski sklad (EIF), je v letu 2023 podpisala za 88 milijard € novega financiranja – od tega 90 % v Evropski uniji. To dogovorjeno financiranje naj bi mobiliziralo približno 320 milijard € naložb, s tem pa podprlo 400 000 podjetij in 5,4 milijona delovnih mest.
Vsi projekti, ki jih financira EIB, so skladni s pariškim podnebnim sporazumom. Skupina EIB ne financira naložb v fosilna goriva. Smo na dobri poti, da do leta 2030 podpremo za 1 bilijon € naložb v podnebno in okoljsko trajnostnost, kot smo se zavezali v načrtu podnebne banke. Več kot polovica letnega financiranja skupine EIB podpira projekte, ki neposredno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k bolj zdravemu okolju.
Približno polovica financiranja, ki ga EIB zagotavlja v Evropski uniji, se steka v kohezijske regije, kjer je dohodek na prebivalca nižji. To poudarja zavezanost banke k spodbujanju vključujoče rasti in konvergence življenjskih standardov.
EIB in prilagajanje podnebnim spremembam v Sloveniji
Dejavnosti skupine EIB v Sloveniji so prednostno osredotočene na trajnostni promet in infrastrukturo za čisto energijo. EIB je v letu 2023 Sloveniji odobrila 250 milijonov € težko posojilo za izgradnjo drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom. Gre za ključni projekt, ki bo pripomogel k zmanjšanju emisij CO2, hkrati pa odraža zavezanost banke k okolju prijaznejšemu prometu in razvoju strateške infrastrukture. V energetskem sektorju EIB sodeluje z regionalnimi podjetji pri krepitvi slovenskega elektroenergetskega omrežja. S posojilom v višini 42 milijonov € družbi Elektro Primorska podpira energetski prehod in krepi nacionalno elektroenergetsko omrežje, pri čemer je poudarek predvsem na trajnostnosti. Skupina EIB se zaveda, da je treba v prihodnje še naprej izboljševati energetsko učinkovitost, med drugim tudi s podporo pobudam za socialna in cenovno dostopna stanovanja ter zelene tehnologije. Evropski investicijski sklad širi podporo za majhna, srednja in mid-cap podjetja ter podjetja v zgodnji fazi rasti, kar koristi razvoju slovenskega kapitalskega trga. Skupina EIB je v Sloveniji močno prisotna tudi s svetovalnimi storitvami. Tako sta bila v okviru pobude ELENA pred kratkim podpisana dva nova posla, eden na področju trajnostne mobilnosti in drugi na področju trajnostne energije. Oba bosta prispevala k razogljičenju prometa in izboljšanju energetske odpornosti občin.
Raziskava EIB o podnebju
Evropska investicijska banka (EIB), podnebna banka EU, danes objavlja rezultate svoje sedme raziskave o podnebju. Letna raziskava, ki jo izvajamo od leta 2018, vanjo pa je vključenih več kot 24 000 anketirancev, prinaša vpogled v mnenja prebivalcev Evropske unije in Združenih držav Amerike o podnebnih spremembah. Letošnjo raziskavo v spletni obliki (izpolniti jo je bilo mogoče na računalniku, tablici ali mobilnem telefonu) je opravilo podjetje BVA Xsight med 6. in 23. avgustom 2024 v 27 državah članicah EU in v ZDA. Več informacij o metodologiji je na voljo tukaj.
[1] Evropa ni pripravljena na hitro naraščajoča podnebna tveganja | Domača stran Evropske agencije za okolje (europa.eu)