- 60 % občin ocenjuje, da so bile njihove naložbe v infrastrukturo za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v zadnjih treh letih nezadostne.
- 69 % občin se sooča s pomanjkanjem strokovnjakov s področja presoje vplivov na okolje in podnebje, kar zelo otežuje izvedbo lokalnih naložbenih programov.
- Okrog 80 % občin pravi, da jih pri naložbah ovirajo pomanjkanje sredstev, dolžina regulativnih postopkov in pravna negotovost.
Evropska investicijska banka (EIB) objavlja rezultate raziskave med občinami za leto 2022. Obsežna raziskava, ki vključuje 744 občin po vsej Evropski uniji, daje edinstven vpogled v pretekle in načrtovane naložbe, pa tudi izzive in napredek občin v zvezi z digitalnim in zelenim prehodom. Njeni rezultati so izredno pomembni, saj v EU na občine odpade slaba polovica javnih naložb.
Ključne ugotovitve iz raziskave med občinami za leto 2022:
1. Naložbene vrzeli in izzivi: Pomanjkanje sredstev ter negotovi in dolgotrajni regulativni postopki občine še zmeraj odvračajo od načrtovanja ključnih naložb. Pri sami izvedbi naložb pa jih zelo ovirajo pomanjkanje strokovnih kadrov in ozka grla v dobavnih verigah.
2. Pomanjkanje strokovnih kadrov: Raziskava razkriva, kako pomembno je, da poskrbimo za potrebno usposabljanje tako sedanje kot prihodnje delovne sile. Občine poročajo o težavah pri najemanju strokovnjakov z okoljskega in podnebnega področja, pa tudi takih s tehničnim in inženirskim znanjem in izkušnjami. Soočenje s temi izzivi je nujno, če želimo zagotoviti uspešno izvedbo naložbenih načrtov.
3. Poudarek na zelenem in digitalnem prehodu: Infrastruktura za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter digitalna infrastruktura imajo osrednje mesto v naložbenih načrtih občin za naslednja tri leta. Pri tem dobrih šest občin od desetih izraža nezadovoljstvo s svojimi preteklimi naložbami v blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, 40 % pa s svojimi naložbami v digitalno infrastrukturo.
4. Regionalne razlike: Evropske občine hitreje napredujejo z digitalnim kot z zelenim prehodom. Delež občin, ki vlagajo v obe vrsti prehoda, je večji v regijah z višjim dohodkom, manj razvite regije pa le stežka lovijo korak z njimi.
Ovire za občinske naložbe
V kolikšni meri je spodaj našteto ovira za izvedbo vaših infrastrukturnih naložb? Gre za večjo oviro, manjšo oviro ali sploh ne gre za oviro? V odstotkih.
* Osnova: vse občine (odgovori ne vem / ne želim odgovoriti so izključeni).
»Kot je razkrila raziskava EIB med občinami, se občine po vsej Evropi soočajo s precejšnjimi naložbenimi vrzelmi. Še zlasti so premajhne njihove naložbe v infrastrukturo za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Zato je ključno, da oblikovalci politik in deležniki odpravijo te vrzeli ter dajo prednost naložbam v trajnostnost in odpornost, kar nas bo popeljalo v bolj zeleno in digitalno prihodnost. Vztrajno pomanjkanje strokovnih kadrov na ravni občin je treba odpraviti po vsej Evropi ter tako omogočiti ustrezno izvedbo regionalnih in vseevropskih naložb,« je povedala Debora Revoltella, glavna ekonomistka EIB.
Podpredsednik EIB Ricardo Mourinho Felix je povedal: »Občinska vlaganja so predpogoj za zagotavljanje ustrezne podpore prebivalcem in podjetjem. Ker na občine odpade velik delež javnih naložb, jim moramo na vsak način zagotoviti potrebne vire, strokovno znanje in močna omrežja za sodelovanje. Le tako bodo svoje naložbe lahko učinkovito izvedle. V svetu, ki se tako hitro razvija, je vloga občin pri zelenem in digitalnem prehodu še toliko pomembnejša. Po vsej Evropi je treba okrepiti znanje in izkušnje, s tem pa spodbuditi trajnostne prakse na področjih, kot so urbanistično načrtovanje, energetska učinkovitost, ravnanje z odpadki in prevoz. Raziskava EIB med občinami nam daje vpogled v občinske strategije prilagajanja in hkrati razkriva velike potrebe, ki jih bo treba v prihodnje obravnavati.«
Dejavnost EIB v kohezijskih regijah
EIB je danes objavila tudi novo poročilo, v katerem analizira dejavnosti skupine EIB v kohezijskih regijah v letu 2022. Poročilo se osredotoča na prispevek skupine EIB k inovacijam, ki zagotavljajo vključujoč zeleni in digitalni prehod, ter na makroekonomski učinek teh dejavnosti. Skupina EIB je v letu 2022 za projekte v kohezijskih regijah zagotovila 28,4 milijarde €. Od vseh svojih posojil v letu 2022 je 25 % namenila podpori inovacijam, od tega pa kar 4,6 milijarde € (34 %) kohezijskim regijam. Raste tudi podpora zelenim naložbam, pri čemer jih je EIB tako v letu 2021 kot tudi v letu 2022 v kohezijskih regijah podprla relativno več kot v EU kot celoti, kar je skladno z njeno kohezijsko usmeritvijo. Banka se je namreč zavezala, da bo bistveno povečala delež financiranja podnebnih in okoljskih ukrepov v regijah v prehodu in manj razvitih regijah.
Podpredsednica EIB Lilyana Pavlova je ob tem povedala: »Regionalno kohezijo ogrožajo geopolitična negotovost, pritok beguncev in energetski šok, a mesta in regije se morajo vseeno preobraziti, da bi lahko dosegli podnebne cilje Evropske unije in premostili digitalni razkorak. Za spoprijemanje s temi izzivi bodo bistvene inovacije. Skupina EIB omenjene politične cilje podpira z raznolikim naborom finančnih in svetovalnih orodij, ki so že pokazala oprijemljive učinke.«
Za več informacij in dostop do celotnega poročila o raziskavi kliknite tukaj.
O oddelku za ekonomske analize EIB
Oddelek za ekonomske analize EIB opravlja raziskave in študije, pa tudi edinstvene analize naložbenih dejavnosti v Evropski uniji in zunaj nje. Banko podpira pri njenem poslovanju, pozicioniranju ter določanju strategije in politike. Na čelu oddelka z ekipo 40 ekonomistov je glavna ekonomistka Debora Revoltella.
O podpori koheziji, ki jo prispeva skupina Evropske investicijske banke
Evropska investicijska banka (EIB) je banka Evropske unije, ki zagotavlja dolgoročno financiranje in je v lasti držav članic EU. Z dolgoročnim financiranjem primernih naložb prispeva k uresničevanju političnih ciljev EU. Vse od ustanovitve leta 1958 je v središču delovanja EIB financiranje projektov, ki pomagajo krepiti ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo v Evropski uniji.
Njena posojila v kohezijskih regijah so namenjena vsem gospodarskim dejavnostim, pod pogojem, da gre za naslednja prednostna področja: inovacije (digitalni in človeški kapital); trajnostna mesta in regije; trajnostna energija in naravni viri; majhna in srednja podjetja (MSP) ter midcap podjetja. Med kohezijske regije EIB spadajo manj razvite regije (z BDP na prebivalca pod 75 % povprečja EU) in regije v prehodu (z BDP na prebivalca med 75 % in 100 % povprečja EU), kot so opredeljene na zemljevidu kohezijske politike EU.