Tiskovna konferenca EIB o letnih rezultatih - Skupina EIB v letu 2020 v boju proti pandemiji covida-19 in podnebni krizi povečala financiranje na 77 milijard evrov

Dokumenti in številčni podatki za leto 2020

V letu, ko je svet prizadela najhujša zdravstvena in ekonomska kriza, kar jih je doživelo več generacij, smo v Evropski investicijski banki (EIB) hitro preusmerili svoje poslovanje v boj proti pandemiji covida-19 in njenim ekonomskim posledicam na vseh frontah. Obseg financiranja smo povečali na 76,8 milijarde € in s tem presegli lastne načrte. Tretjino teh sredstev, 25,5 milijarde €, smo namenili takojšnemu odzivu na krizo, ki se je začel s prvim paketom marca. Večino smo namenili majhnim in srednjim podjetjem za preprečevanje plačilne nesposobnosti in izgube delovnih mest, zlasti v državah brez zadostnih proračunskih sredstev za zajetne nacionalne reševalne pakete.

Podpora skupine EIB majhnim in srednjim podjetjem se je zaradi dodatnih potreb, ki jih je povzročila pandemija covida-19, tako povečala za 5 milijard € na 30,6 milijarde €. Skupaj je bilo financiranja deležnih več kot 425.000 podjetij, kjer so ohranili več kot 4,2 milijona delovnih mest. Pri vsem tem pa v banki EU nismo zanemarili ostalih prednostnih področij: okoljske naložbe so dosegle 16,8 milijarde €, infrastrukturni projekti so prejeli 15,0 milijarde € sredstev, inovativni projekti pa 14,4 milijarde €.

»V letu 2020 smo dokazali, da se naložbe v gospodarsko okrevanje ter naložbe v podnebne ukrepe in inovacije ne izključujejo. Vsi naši cilji so soodvisni. Evropa bo iz te krize izšla močnejša samo, če bo vlagala v zeleno in digitalno gospodarstvo prihodnosti in ne v strukture preteklosti – pri čemer ne bo smela prezreti nobene evropske regije, sodelovati pa bo morala tudi s partnerji zunaj EU,« je na letni tiskovni konferenci skupine EIB, ki je 20. januarja prek videokonference potekala iz Luxembourga, povedal predsednik Werner Hoyer.

Ključne naložbe v zdravstveni sektor

Skupina EIB se je na covid-19 odzvala tudi z okrepljenim financiranjem zdravstvenega sektorja. Pri tem nismo zgolj podprli bolnišnic, pač pa smo odigrali nemajhno vlogo pri razvoju in množični proizvodnji cepiv za zaustavitev uničujočega virusa. V banki EU smo na začetku leta hitro odobrili 100 milijonov € posojila BioNTechu, nemški družbi, ki nam je skupaj s Pfizerjem prinesla prvo cepivo za covid-19. Skupina je financirala različna cepiv proti covidu-19, poleg tega pa tudi podjetja, ki razvijajo ustrezna zdravila in tehnologijo za testiranje.

»Med letom smo bistveno okrepili in pospešili svoje sodelovanje v boju proti tej uničujoči pandemiji, s čimer smo pomagali tisočem podjetij v EU in drugod po svetu,« je povedal predsednik EIB Werner Hoyer. »Boj proti pandemiji in njenim ekonomskim posledicam nas bo zaposloval tudi v letu 2021. Naš svet direktorjev je poleg doslej zagotovljenih 25 milijard € že odobril še skoraj 25 milijard € sredstev za prizadeta podjetja in zdravstveni sektor.«

Del teh sredstev bo prispeval evropski jamstveni sklad, ki je začel s poslovanjem jeseni 2020. Države članice so zagotovile jamstva v višini skoraj 25 milijard €, kar bo skupini EIB omogočilo zagotoviti dodatna sredstva za večino majhnih in srednjih podjetij, ki jih je prizadela kriza.

Napredek na poti do podnebne banke EU

V EIB smo hkrati držali obljubo, da bomo povečali zelene naložbe in se preoblikovali v podnebno banko EU. Delež naložb, ki jih v banki EU namenjamo podnebnim ukrepom in projektom okoljske trajnosti, smo lani kljub koronakrizi povečali s 34 % na 40 %, kar je blizu ciljnih 50 %. V skupini želimo do konca desetletja mobilizirati 1 bilijon € naložb v podnebje in okolje. Svet direktorjev EIB je novembra 2020 odobril načrt podnebne banke, ki določa način za doseganje teh ambicioznih ciljev. Načrt predvideva postopno opuščanje financiranja projektov z visokimi emisijami, kot so širitve letališč, in določa stroga merila za financiranje drugih projektov, kot so avtoceste, banka pa je že prej najavila konec financiranja plinskih projektov z nezmanjšanimi emisijami.

»Boj proti podnebnim spremembam ne more čakati na konec pandemije. Kriza zaradi covida-19 ni razlog za ustavitev boja proti podnebnim in okoljskim izzivom, s katerimi se sooča človeštvo. V skupini EIB smo zelo napredovali s svojim načrtom podnebne banke. Vabim ostale finančne ustanove, naj zavzamejo podobno držo proti okoljsko nevzdržnim projektom. Raje kot financirati sredstva, ki jih bo treba že jutri odpisati, vlagajmo v energetsko učinkovitost, obnovljivo energijo, trajnostno mobilnost in zelene inovacije. Potrebujemo ogromne naložbe v zeleno okrevanje,« je povedal predsednik Hoyer.

Nevarnost rastoče naložbene vrzeli v Evropi

Novo poročilo EIB o naložbah kaže, da rastoča naložbena vrzel ogroža evropske načrte za zeleno okrevanje. Poročilo, ki bo objavljeno v četrtek, 21. januarja, navaja, da 45 % podjetij v EU načrtuje zmanjšanje naložb v obdobju po krizi, samo 6 % pa povečanje. Poročilo opozarja, da se podjetja sicer zavedajo nujnosti vlaganja, zlasti v digitalizacijo in podnebne ukrepe, vendar zaradi koronakrize nimajo potrebnih sredstev.

»Koronavirus je močno omajal naložbene namene, kar je razlog za skrb. Če Evropa ne bo mobilizirala več sredstev za inovacije, ji grozi, da bo izgubila globalni konkurenčni položaj,« je povedal Hoyer. »A hkrati nas opogumlja uspeh finančnega stebra Junckerjevega načrta, to je Evropskega sklada za strateške naložbe, ki je že lani poleti predčasno dosegel povečan cilj 500 milijard € mobiliziranih naložb. Dokazali smo, da lahko z relativno majhnimi javnimi sredstvi – če le imamo kreativne instrumente ter dobro se dopolnjujoča finančna orodja in proračunsko podporo – pritegnemo ogromna zasebna vlaganja v projekte, ki bi sicer s težavo prišli do financiranja.«

Rekordno leto za EIF

Drug primer zelo učinkovite rabe javnih virov je Evropski investicijski sklad (EIF), odvisna družba EIB, ki podpira visokotehnološka zagonska podjetja ter majhna in srednja podjetja po vsej Evropi. Za njim je še eno rekordno leto, saj je podpisal pogodbe za posle v skupnem obsegu 12,9 milijarde €, kar je 26 % več kot leta 2019. EIF je zagotovil prepotrebno financiranje za več kot 330.000 majhnih in srednjih podjetij ter podjetij midcap.

Samo lani podpisani posli bodo okrog 66.000 gospodinjstvom prinesli prenovljena ali nova socialna in cenovno dostopna stanovanja, 1,4 milijona gospodinjstvom pa širokopasovne storitve velikih hitrosti. Zahvaljujoč financiranju EIB bo 280 milijonov ljudi cepljenih proti covidu-19, skoraj 30 milijonov pa bo deležnih koristi varnejše pitne vode in več kot 15 milijonov boljše komunalne ureditve. Pogozdenih bo več kot 145.000 hektarov, zmogljivosti za proizvodnjo električne energije pa se bodo povečale za več kot 10 GW, od tega 83 % iz obnovljivih virov. To je samo nekaj primerov konkretnih učinkov, ki jih naložbe skupine EIB prinašajo ljudem v Evropi in po svetu.

Vlaganja po svetu za večjo odpornost in boj s podnebnimi spremembami

Pandemija covida-19 in podnebna kriza postavljata pred dvojen izziv cel svet, kar pojasni okrepljena prizadevanja skupine EIB za pomoč sosedstvu EU, Afriki in drugim regijam. Tako smo 13 % lanskega financiranja – 10,2 milijarde € – namenili državam zunaj EU: s tem smo Evropski uniji pomagali doseči politične cilje, izboljšali smo življenja ljudi, posodobili zdravstvene sisteme in okrepili ekonomsko odpornost. Banka EU je dosegla rekorden obseg posojil Afriki, kjer je podpisala za več kot 4,7 milijarde € poslov, kar je 50 % več kot leto prej. Dosegli smo cilj naše pobude SheInvest, da mobiliziramo za 1 milijardo € naložb v enakost spolov in ekonomsko moč žensk po vsej Afriki.

»Skupina EIB se pri svojem delu osredotoča na nekatere najranljivejše države, kjer podnebna kriza že ogroža preživetje ljudi. Primer tega je naše nedavno najavljeno sodelovanje v pobudi za veliki zeleni zid, kjer bomo s finančno in tehnično pomočjo podprli trajnostno kmetijstvo, čisto energijo in vodo, infrastrukturo in naložbe zasebnega sektorja v 11 državah na območju Sahela,« je povedal predsednik Hoyer.

Vodilni pri pridobivanju denarja od trajnostnih vlagateljev

Da bi lahko financirala navedene dejavnosti, je skupina EIB vrsti dejavnosti, ki jih financira z obveznicami trajnostne ozaveščenosti – novostjo v njenem obvezniškem portfelju – dodala še biotsko raznovrstnost. EIB, ki sredstva za svoje dejavnosti zbira na svetovnih kapitalskih trgih in pri tem koristi svojo visoko bonitetno oceno »AAA«, je orala ledino že na trgu zelenih obveznic: leta 2007 je izdala prvo zeleno obveznico, danes pa je vodilna na trgu z izdajami obsega več kot 35 milijard €. Tako je lani od mednarodnih vlagateljev zbrala skupaj 70 milijard €, kar je skoraj 20 milijard € več kot leto prej.

»EIB ni največja večstranska finančna ustanova samo po obsegu posojil, pač pa – ker se samofinancira na svetovnih finančnih trgih – tudi po obsegu izdaj. Banka s svojim ustvarjalnim pristopom k zbiranju sredstev postavlja standarde ter vlagatelje ozavešča o njihovi moči, da oblikujejo in podprejo prave politike. Ko smo uvedli podnebne obveznice in obveznice okoljske ozaveščenosti, so jih mnogi imeli za tvegane. Danes z njimi postavljamo standarde, ki jih želijo dosegati vsi, s tem pa krepimo zeleno gospodarstvo po vsem svetu,« je povedal Hoyer.