Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) je od julija 2015 v EU mobiliziral 335 milijard evrov dodatnih naložb. Junckerjev načrt je močno vplival na gospodarstvo EU in korenito spremenil način financiranja inovacij v Evropi.
Evropska komisija in skupina Evropske investicijske banke (EIB) sta se zavezali, da bosta v okviru naložbenega načrta za Evropo, t. i. Junckerjevega načrta, mobilizirali dodatne naložbe v višini 315 milijard evrov. S podporo proračunskega jamstva Evropske unije in lastnimi sredstvi skupine EIB je bilo odobrenih 898 operacij, za katere se pričakuje, da bodo v 28 državah članicah EU sprožile naložbe v višini 335 milijard evrov. To je več od prvotnega cilja 315 milijard evrov, ki je bil določen leta 2015, ko se je EFSI začel izvajati, kar je pomagalo zapolniti vrzel v naložbah, ki jo je povzročila finančna in gospodarska kriza. Po pričakovanjih bo približno 700 000 malih in srednjih podjetij lahko izkoristilo boljši dostop do financiranja. Glede na uspeh EFSI sta se Evropski svet in Evropski parlament lani dogovorila, da bosta njegovo trajanje in obseg do konca leta 2020 povečala na 500 milijard evrov.
Predsednik Komisije Jean-Claude Juncker je dejal: „Junckerjev načrt se je izkazal za zgodbo o uspehu. Presegli smo prvotni cilj 315 milijard evrov naložb, Evropski sklad za strateške naložbe pa naj bi ustvaril 1,4 milijona delovnih mest in povečal BDP EU za 1,3 % do leta 2020. Financirali smo projekte, ki brez EFSI ne bi bili mogoči, in pri tem nismo ustvarili novih dolgov: dve tretjini zbranega zneska je prispeval zasebni sektor. Od financiranja usposabljanja na delovnem mestu za begunce na Finskem do obnovljivih virov energije v Grčiji in kmetovanja v Bolgariji – proračun EU bomo še naprej uporabljali za tisto, v čemer je najboljši: za pospeševanje rasti.“
Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je izjavil: „Današnji mejnik dokazuje, da je EU vodilna sila pri uporabi zasebnega denarja za javno dobro. S tržno usmerjenim pristopom in strateško uporabo proračuna EU smo podprli več sto inovativnih naložbenih projektov in več tisoč malim podjetjem pomagali zrasti. Posledično smo izboljšali konkurenčnost Evrope in podprli že vsaj 750 000 delovnih mest po vsej EU. Po zaslugi naložbenega načrta in prizadevanj držav članic pri izvajanju nacionalnih strukturnih reform so naložbeni obeti v Evropi pozitivni.“
Predsednik skupine Evropske investicijske banke Werner Hoyer je povedal: „EIB rad imenujem ustanova, ki prinaša dobre novice, a tudi po naših standardih sem še posebno ponosen na današnji dosežek. Uspelo nam je nekaj, za kar so bili številni še pred tremi leti prepričani, da ni mogoče. Vedeli smo, da mobilizirati nove, dodatne naložbe v višini 315 milijard evrov – večino iz zasebnega sektorja – ne bo lahka naloga. Dokazali smo, da je to mogoče – z odličnim sodelovanjem med EIB in Evropsko komisijo, s pomočjo in podporo Sveta in Evropskega parlamenta ter z izkušnjami, vsestranskostjo in predanostjo EIB. Zadnja tri leta so spremenila način, kako Evropa financira svoje prednostne naloge. Zdaj imamo v rokah ključ, kako z omejenimi javnimi sredstvi doseči več za evropsko gospodarstvo in naše državljane – z vključevanjem zasebnih naložb. Danes veliko ljudi meni, da je model Junckerjevega načrta zmagovalni recept in da ga je treba obdržati.“
Delovna mesta in rast
Oddelek EIB za ekonomijo in Skupno raziskovalno središče Komisije (JRC) ocenjujeta, da je EFSI v primerjavi z osnovnim scenarijem že podprl več kot 750 000 delovnih mest, pri čemer naj bi število delovnih mest do leta 2020 naraslo na 1,4 milijona. Poleg tega izračuni kažejo, da se je zaradi Junckerjevega načrta BDP EU povečal za 0,6 %, do leta 2020 pa naj bi se povečal za 1,3 %. Dve tretjini zbranih 335 milijard evrov sta prišli iz zasebnih virov, kar pomeni, da je EFSI dosegel tudi cilj glede mobilizacije zasebnih naložb.
V razmerju do velikosti gospodarstva je največji učinek viden zlasti v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela, npr. na Cipru, Irskem in Portugalskem ter v Grčiji, Italiji in Španiji. Medtem ko je učinek neposrednih naložb visok zlasti v omenjenih državah, so izračuni pokazali, da bodo kohezijske regije (predvsem vzhodnoevropske države) lahko še bolj izkoristile tudi dolgoročne učinke.
Kaj se je financiralo v okviru Junckerjevega načrta?
Junckerjev načrt skupini EIB omogoča financiranje operacij, ki so bolj tvegane od njenih povprečnih naložb. Projekti, ki jih podpira EFSI, so pogosto zelo inovativni in se jih lotijo mala podjetja brez zgodovine kreditne sposobnosti ali pa združujejo manjše potrebe po infrastrukturi po sektorjih in geografski lokaciji. Skupina EIB je morala zaradi podpore takim projektom oblikovati nove produkte financiranja, na primer tvegani dolg, tj. dolžniško financiranje za podjetja s podporo tveganega kapitala, in sicer z nekaterimi značilnostmi lastniškega kapitala, ali naložbene platforme. Pomembno je omeniti tudi, da Junckerjev načrt EIB omogoča, da odobri večje število projektov, kot bi bilo možno brez proračunske podpore EU, ter doseže nove stranke: tri od štirih, ki prejmejo podporo EFSI, so njene nove stranke. To tudi dokazuje resnično dodatnost Junckerjevega načrta.
S podporo EFSI sta Evropska investicijska banka in njen podsklad za financiranje malih podjetij, Evropski investicijski sklad (EIS), investirala v 898 operacij in zagotovila financiranje tveganja za 700 000 MSP iz različnih sektorjev v vseh 28 državah EU. Glede na sprožene naložbe v razmerju do BDP je imel sklad EFSI največji učinek v Grčiji, Estoniji, Litvi, Bolgariji in na Finskem. Primeri zajemajo vse od inovativnih rešitev zdravstvenega varstva v Španiji do krožnega gospodarstva na Češkem in proizvodnje hrane v Grčiji. Informativni pregledi po državah in sektorjih zagotavljajo podrobnejši pregled in dodatne primere projektov.
Kako je Junckerjev načrt koristil državljanom in podjetjem?
Junckerjev načrt je poleg financiranja inovativnih projektov in novih tehnologij podprl druge cilje EU, kot so cilji na področju digitalne, socialne in prometne politike. Zaradi EFSI:
- lahko 15 milijonov dodatnih gospodinjstev dostopa do hitrih širokopasovnih storitev,
- je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 500 000 socialnih in cenovno dostopnih stanovanj,
- lahko 30 milijonov Evropejcev koristi izboljšane zdravstvene storitve,
- ima 95 milijonov potnikov na leto boljše železniške in mestne infrastrukture,
- se 7,4 milijona gospodinjstev oskrbuje z energijo iz obnovljivih virov.
Popoln pregled koristi je na voljo v letnem poročilu o dejavnostih Evropske investicijske banke v EU za leto 2017.
Svetovalne storitve in spletna stična točka
Še en pomemben cilj Junckerjevega načrta je pomagati projektom, da začnejo uspešno poslovati. Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe zagotavlja strokovno pomoč in svetovanje za pilotne projekte. Od ustanovitve leta 2015 je obravnavalo več kot 770 zahtevkov nosilcev projektov v vseh državah EU. Več kot 50 projektov vozlišča je prejelo podporo EFSI. En od njih je bil razvoj projekta socialnih stanovanj v poljskem mestu Poznań. S projektom, za katerega se je odobrilo tudi posojilo v višini 42 milijonov evrov s podporo EFSI, se bosta omogočila gradnja stanovanj in njihovo opremljanje za približno 3 000 ljudi.
Poleg tega je Evropski portal naložbenih projektov – spletna stična točka za nosilce projektov in vlagatelje – do julija 2018 prejel več kot 700 projektov. Do zdaj jih je bilo objavljenih že skoraj 400, ki zajemajo več kot 25 sektorjev z visoko gospodarsko rastjo. Na podlagi raziskave, ki je bila izvedena leta 2017 med nosilci projektov, ki sodelujejo na portalu, so vlagatelji navezali stike z 80 % projektov, med katerimi so Ecoduna v Avstriji, PLD Space v Španiji in Acellere v Nemčiji.
Ozadje
Naložbeni načrt za Evropo, tj. Junckerjev načrt, se je začel novembra 2014, da bi obrnil trend upadanja nizkih ravni naložb in omogočil oživitev evropskega gospodarstva. Pričakuje se, da bodo operacije, odobrene v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe iz Junckerjevega načrta, do julija 2018 spodbudile za 335 milijard evrov naložb. Po pričakovanjih bo približno 700 000 malih in srednjih podjetij lahko izkoristilo boljši dostop do financiranja. Evropski parlament in države članice so se 12. decembra 2017 dogovorili o uredbi, namenjeni okrepitvi EFSI in razširitvi naložbenega cilja na 500 milijard evrov do konca leta 2020. Uredba o EFSI 2.0 je začela veljati 30. decembra 2017.
EIB, Komisija in svetovalno vozlišče bodo še naprej spodbujali uporabo naložbenih platform, ki so investicijski instrumenti, ki združujejo manjše in/ali bolj tvegane projekte po geografski lokaciji ali sektorju. To prispeva k boljši delitvi tveganja, poenostavi privabljanje zasebnih vlagateljev in sčasoma omogoči finančna sredstva za posamezne projekte. Do junija 2018 je bilo odobrenih 41 naložbenih platform, ki naj bi po pričakovanjih mobilizirale naložbe v višini več kot 34,8 milijarde evrov.
V neodvisni oceni EFSI, ki je bila objavljena junija 2018, je bilo ugotovljeno, da je jamstvo EU učinkovit način za povečanje obsega bolj tveganih operacij EIB in da v primerjavi z evropskimi programi nepovratnih sredstev porabi manj proračunskih sredstev. Poudarila je, da je podpora EIB ključnega pomena za nosilce projektov, saj zagotavlja „žig odobritve“ za trg in tako olajša prihodnje zbiranje sredstev. Prav tako je bila v njej poudarjena potreba po nadaljnjem izboljšanju dostopa do financiranja za inovacije ter po krepitvi sinergij z drugimi programi financiranja EU.
Komisija je 6. junija predstavila predlog za nadaljevanje Junckerjevega načrta v naslednjem večletnem finančnem okviru, program InvestEU.
Več informacij
Informativni pregledi po državah in sektorjih
Popoln seznam projektov EIB EFSI
Spletišče Junckerjevega načrta
Spremljajte InvestEU na Twitterju: #InvestEU
