Evropska investicijska banka bo okrepila podporo gospodarsko šibkejšim regijam v EU in jim pomagala pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Kohezija in boj proti podnebnim spremembam sta neločljivo povezana.

Številne revnejše evropske regije so zelo prizadete zaradi podnebnih sprememb. A hkrati se bojijo negativnih posledic prehoda na zeleno, digitalno gospodarstvo brez emisij, ki ga potrebujemo za zaustavitev globalnega segrevanja. Na že tako toplem jugu Evrope, na primer v Grčiji, Španiji in Italiji, kmetijstvo že trpi zaradi visokih temperatur. Vse pogostejše in vse hujše so naravne nesreče, kot so bili uničujoči požari v naravi v letošnjem poletju. Opustitev premoga, ki je nujna za zmanjšanje podnebju škodljivih emisij CO2, bo še zlasti prizadela prebivalstvo in industrijo v mnogih od premoga odvisnih regijah na vzhodu – med njimi tudi Poljsko in mojo domovino Bolgarijo.

Te države so se znašle v precepu, zato jim moramo pomagati, da bodo naložbe usmerjale v gradnjo sodobnega, trajnostnega gospodarstva. Revnejše države Evropske unije so v preteklosti precejšen delež naložb namenjale za infrastrukturo, na primer avtoceste in železnice. S tem so pospešile trgovino in gospodarsko rast. V prihodnje pa moramo vlagati drugače, če se želimo uspešno spopasti s podnebnimi spremembami, ki že ogrožajo naše bivanje, ter sčasoma preiti na sodobno, digitalno, nizkoogljično gospodarstvo. Prav vsem moramo pomagati pri stroških zelenega prehoda, sicer ne bomo dosegli podnebnih ciljev. Naše gospodarsko šibkejše regije so doslej razmeroma malo vlagale v podnebje in trajnostnost – kar se mora spremeniti.

Ravno zato Evropska investicijska banka prilagaja svoj pristop in je izdala nov usmerjevalni dokument v zvezi s svojimi vlaganji v kohezijske regije Evropske unije. Naš cilj je povečati znesek posojil tem regijam, tako da bo njihov delež v vseh naših posojilih 45 %. Hkrati širimo podporo na vse regije, ki pri gospodarskem razvoju zaostajajo za povprečjem EU.

Eno temeljnih poslanstev EIB je, da z javnimi sredstvi podpre tesnejšo povezanost EU. V zadnjem sedemletnem proračunskem obdobju (2014–2020) je EIB projektom v kohezijskih regijah namenila kar 30 % vseh svojih posojil (124 milijard €), kar se je bogato poplačalo. Naši interni modeli kažejo, da bosta rast in zaposlenost v kohezijskih regijah zaradi naših posojil vsako leto višja za najmanj pol odstotne točke oziroma za najmanj dve desetini odstotne točke – in to naslednjih trideset let!

Kot nekdanja ministrica za regionalni razvoj in vodja organa upravljanja regionalnega razvoja v Bolgariji sem se lahko na lastne oči prepričala o izjemnem vplivu, ki ga imajo kohezijske politike na naše kraje. Finančni instrumenti, kot se izvajajo s podporo EIB, krepijo in pospešujejo naložbe. Med prvimi tovrstnimi instrumenti, ki jih je zasnovala Evropska komisija, izvajale pa države članice ob podpori EIB, je bila pobuda JESSICA (Skupna evropska podpora za trajnostne naložbe v mestna območja). Skupina EIB danes tudi s finančnimi in svetovalnimi storitvami podpira države članice pri učinkovitem in trajnostnem izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost ter mehanizma pravičnega prehoda.  

Manj razvite regije večinoma najdemo v srednji in vzhodni Evropi, pa tudi na Portugalskem, v Grčiji ter južnih regijah Italije in Španije. Gre za regije z nizkimi dohodki, regije v postopku dohajanja ali regije z vztrajno nizko rastjo. Dodati jim je treba še nekdaj bogate industrijske regije, ki se spopadajo z globalizacijo in tehničnimi spremembami ter prehodom na trajnostno gospodarstvo.

V skladu z našim novim pristopom bodo manj razvite regije, kjer je BDP na prebivalca pod 75 % povprečja EU, deležne večje pozornosti. Do leta 2025 bodo prejele do 23 % vseh posojil, ki jih namenjamo EU. Regije s srednjimi dohodki (med 75 % in 100 % povprečja EU), tako imenovane ‘regije v prehodu’, so po mnenju Evropske komisije nova ranljiva skupina. Regije v prehodu, ki jih najdemo v državah, kot so Francija, Španija, Finska in Nizozemska, potrebujejo ciljno usmerjeno podporo za spopadanje z izzivi. Mednje spadajo na primer odvisnost od nizkotehnološke industrije, naraščajoči stroški dela na enoto, relativno nizka izobrazba in upad zaposlovanja v industriji.

Kot podnebna banka EU ne vidimo protislovij med našim novim kohezijskim poslanstvom in našimi ambicioznimi podnebnimi cilji – vidimo zgolj sinergije in prekrivanja. Pravzaprav sta obe prednostni nalogi neločljivo povezani, saj nam podnebja ne bo uspelo obvarovati, če bo kdo zapostavljen. Prav tako ne smemo pozabiti, da nas bo zeleni prehod stal le drobec astronomske cene, ki jo bomo morali plačati, če nam podnebnih sprememb ne bo uspelo obvladati. Zaradi tega smo prepričani, da lahko povečamo svoja posojila kohezijskim regijam in delež posojil za podnebne ukrepe, in sicer na 50 % do leta 2025. Za to si prizadevamo od novembra 2019.

To pomeni, da moramo skrbno izbirati projekte, ki bodo deležni naše podpore, in se osredotočati na področja, ki so še posebej pomembna za varstvo podnebja v teh regijah, kot so na primer čista, varna in povezana mobilnost; energetska učinkovitost; obnovljiva energija; vode in odpadne vode; pa tudi industrija, krožno gospodarstvo in kmetijstvo. Poleg pomoči pri odpravljanju glavne prepreke za tovrstne naložbe – to je pomanjkanja sredstev – lahko s svetovalnimi storitvami pomagamo tudi pri ozaveščanju, pripravljanju strategij in projektov ter razvoju upravne zmogljivosti.

Preteča izguba delovnih mest in industrij zaradi digitalnega prehoda in avtomatizacije včasih ostaja v senci dramatičnih sprememb, ki jih zahteva razogličenje. V resnici pa se v kohezijskih regijah soočajo tudi z velikimi strukturnimi vrzelmi glede digitalizacije, inovacij in znanj. Naša raziskava o naložbah v letu 2020 je pokazala, da si 63 % podjetij v manj razvitih evropskih regijah ne prizadeva za inovacije. Celo med velikimi podjetji je delež inovativnih bistveno manjši kot drugje v Evropi (39 % v primerjavi z 52 %). Potrebujemo nove politike, da bi lahko pospešili inovacije in dvignili raven dohodkov v kohezijskih regijah ter jih spremljali pri digitalnem prehodu.

To bo del našega novega pristopa h koheziji: načrtujemo namreč pomoč podjetjem mid-cap v manj razvitih regijah pri uvajanju preskušenih tehnologij, pa tudi pri lastnih raziskavah in razvoju. Podjetja mid-cap so zlasti pomembna, saj imajo glede na raziskave velik pozitiven vpliv na svoje skupnosti. Podjetjem mid-cap pa bomo tudi olajšali dostop do financiranja, ki jim ga bomo zagotovili v obliki neposrednih posojil in prek naših posrednikov.

Naš končni cilj ni zgolj pomoč kohezijskim regijam, temveč še tesnejša povezanost Evropejcev in še okrepljena enotnost Evropske unije.